Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (67.001-67.100)

  1. 2. múzəlj, -zlja, (-zəljna), m. ein abgeschnittener Baumstamm, C.; der Holzblock, aus dem Bretter geschnitten werden oder Holz gespalten wird, der Musel, C.; — iz nem.
  2. 3. múzəlj, -zlja, m. = berič, Guts., Mur., C.
  3. muzẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan. (H.); pogl. mezeti.
  4. múzga, f. 1) = mezga, der Baumsaft im Frühjahre, V.-Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — 2) der Schlamm, Meg., Dict.- Mik., Dalm.; muzga v potoku, C.; — die Lettenerde, C.; — 3) etwas Zerquetschtes ( z. B. zerquetschte Rüben u. dgl. als Schweinefutter), vzhŠt.- C.
  5. múzgalica, f. 1) der Baumsaft, C.; — 2) die Pfeife aus Weidenrinde, C.; — 3) der Bergthymian (calamintha officinalis), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  6. muzgȃłnica, f. der Morast, Hip. (Orb.).
  7. múzgalọ, n. das Maul, Rez.- C., Baud.
  8. múzgast, adj. 1) saftend (von Bäumen), M.; — 2) sumpfig, Guts.- Cig.
  9. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
  10. múzica, f. neka hruška, Vrsno ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
  11. mūzičən, -čna, adj. Musik-, Mur., Cig., C., nk.
  12. múzika, f. die Musik: muziko delati, musicieren; — turška m., die Feldmusik, Cig.
  13. muzikālən, -lna, adj. musikalisch, Cig., nk.
  14. muzikālije, f. pl. die Musikalien, Jan., Cig. (T.).
  15. muzikànt, -ánta, m. der Musikant.
  16. muzikáš, m. der Musikant.
  17. múziti, -im, vb. impf. 1) = muzati, Laub abstreifen, abblättern, Jan.; — m. se, sich federn, Cig., Jan.; — 2) m. se, schleichen, Jan.; — 3) m. se, schmunzeln, Cig., Jan., C., SlN.
  18. mȗzka, f. = muza, eine Kuh mit rückwärts gebogenen Hörnern, Notr.
  19. múzniti, mȗznem, vb. pf. 1) (Laub) abstreifen, Mur., Cig.; — 2) m. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, M., C., Poh.
  20. múzovka, f. butarica brezovih ali vrbovih muz, Polj.; — prim. 1. muza 5).
  21. múzovnik, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  22. múža, f. der Sumpf, der Morast, Mur., Cig., ogr.- C., Št.- Mik.; — = luža, die Pfütze, die Kothlache, Cig., Jan., SlGor.
  23. múžast, adj. sumpfig, morastig, Mur., Raič (Slov.); schlammig, pfützicht, Cig.
  24. mȗžaš, m., Guts., Jarn.; pogl. mužovš.
  25. mužàt, -áta, adj. sumpfig, Raič (Slov.).
  26. mužȃva, f. der Morast, Jan., C.; die Sumpfgegend, vzhŠt.- C.; — die Lache, die Pfütze, Cig., Jan.
  27. mužȃvən, -vna, adj. morastig, sumpfig, Mur.
  28. mužavína, f. der Morast, der Sumpf, Mur., C.
  29. mužȃvnat, adj. morastig, Jan. (H.).
  30. múždžiti, -im, vb. impf. = mužiti, ogr.- C.
  31. mȗžək, -žka, m. der Traubenquetschstock, BlKr.
  32. múžəlj, -žlja, m. 1) das Schwartenbrett, Cig.; — 2) omlačen snop, BlKr.; — 3) die Nudel, Kr.- Valj. (Rad); pl. mužlji, die Nudeln, Pohl., V.-Cig., Jan.; — prim. 2. muzec.
  33. mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.- C.; mužena mladina, Trub.- Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.
  34. mužẹ́ti, -ím, vb. impf. saften (von Bäumen im Frühjahr), M.
  35. mužę́vən, -vna, adj. in vollem Safte stehend, saftend (von Bäumen im Frühjahr), Mur., Cig., Kr.; vrba je muževna, Mik.
  36. muževẹ́ti, -ím, vb. impf. saften: vrba muževi, Zv., Zora.
  37. mužę́vnost, f. die Saftfülle (der Bäume), Mur., Kr.
  38. múžgati, -am, vb. impf. = muzgati, quetschen, Mur., Danj. (Posv. p.).
  39. mȗžič, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — pogl. možic 2).
  40. mužína, f. der Sumpf, der Morast, Mur., ogr.- C., Mik.
  41. múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.- C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.- C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
  42. mȗžljej, m. 1) das Ueberbleibsel eines Schindelstammes, Jan.; — 2) eine abgedroschene Garbe, Jan., BlKr.- M.; — prim. muželj.
  43. mužljìv, -íva, adj. = muževen, saftend: mužljiva mladica, C.
  44. mȗžnat, adj. sumpfig, C., Trst. (Let.); schlammig, Cig.
  45. mȗžnatən, -tna, adj. = mužnat, C.
  46. mužnatína, f. eine sumpfige Gegend, C.
  47. mȗžnica, f. eine Art Hahnenfuß (ranunculus), vzhŠt.- C.
  48. mužǫ̑l, m. das Trinkglas, Rez.- C., Čres- Erj. (Torb.); — prim. furl. muzùl, Trinkglas, srvn. mujol, Štrek. (Arch.); lat. modiolus, Levst. (Rok.).
  49. mzẹ́ti, -ím, vb. impf., Mik.; pogl. mezeti.
  50. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
  51. nȃ, interj. da hast du, nimm! nata, nate, da habt ihr; na palico! da hast du den Stock! nate ga, da habt ihr ihn! — s to besedo posebno domače živali k sebi vabijo, kadar jim kaj ponujajo ali le tako kažejo, kakor da bi jim ponujali: na kravica, na!
  52. nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
  53. nabàd, -báda, m. der Stachel, der Sporn, Guts., Jarn., Mur.
  54. nabȃda, f. = nabad, Guts., Jarn., Mur.
  55. nabȃdanje, n. das Aufspießen; das Anstechen.
  56. nabȃdati, -am, vb. impf. ad nabosti; 1) aufspießen; srakoper kukce, kobilice nabada na trnje, Erj. (Ž.); — 2) kleine Stiche in etwas machen, anstechen, Cig.; — durchspicken, Cig.; — punktieren, Cig.
  57. nabȃdək, -dka, m. = nabodek, C., Valj. (Rad).
  58. nabáhati se, -am se, vb. pf. sich satt prahlen; ali se še nisi nabahal? Cig.
  59. nabáhniti, -nem, vb. pf. zufällig treffen: n. na koga, Dol.- Mik.
  60. nabásati, -bȃšem, vb. pf. anstopfen, vollstopfen; n. kaj s čim, česa v kaj: želodec n., den Magen anpfropfen; cunj v vrečo, vrečo s cunjami n.; veliko ljudi na voz n., viel Leute aufladen; — laden: puško n.; — n. koga, jemandem einen Bären anbinden, Gor.
  61. nabasávati, -am, vb. impf. ad nabasati, Mur.
  62. nabasováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabasati, Jan.
  63. nabátiti, -im, vb. pf. abprügeln, C.
  64. nabȃva, f. die Anschaffung, Cig., DZ.; n. glavnice, die Beschaffung des Capitals, DZ.
  65. nabȃvən, -vna, adj. Anschaffungs-: nabavni stroški, die Anschaffungskosten, Cig.
  66. nabáviti, -bȃvim, vb. pf. herbeischaffen, beistellen, Cig., Jan., C., nk.; n. denarja, Geld aufbringen, DZ.; n. si kaj, sich etwas anschaffen, Cig.; — hs.
  67. nabávljanje, n. die Beschaffung, Cig.
  68. nabávljati, -am, vb. impf. ad nabaviti; beistellen: vešče ljudi n. za tiskarno, Kres.
  69. nabəhníti, -báhnem, vb. pf. = nabahniti: n. na kačo, BlKr.
  70. nábẹł, adj. etwas weiß, C.
  71. nabẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ein wenig entrinden, lachen: drevo n., Cig.; nabeljeno drevo, der Lachbaum, Cig.; — 2) eine gewisse Menge bleichen: platna malo, veliko n.; — 3) n. se = beljenja se naveličati.
  72. nabẹljȃva, f. ein in einen Baum gehauenes Zeichen, die Lache, Cig.
  73. nabesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich müde reden, Jan. (H.).
  74. nabẹsnẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt toben, sich austoben, Jan. (H.).
  75. nabətáti se, -ȃm se, vb. pf. sich voll stopfen: tako se je nabetal, da ne more dihati, Levst. (Zb. sp.).
  76. nabəzáti, -ȃm, vb. pf. voll stopfen, voll laden: nabezane vozove domu voziti, Ravn.
  77. nabę́zgati se, -am se, vb. pf. = nabezljati se, Št.
  78. nabezljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich müde biesen: krava se je nabezljala.
  79. nabíčati se, -bı̑čam se, vb. pf. sich satt peitschen, Cig.
  80. nabijáč, m. 1) der Lader, der Büchsenspanner, Cig., C.; — 2) kdor posodo nabija, der Binder, C., Z.; — 3) der Ladstock, Navr. (Let.); — 4) der Böttcherschlägel, Cig., Valj. (Rad).
  81. nabijáłən, -łna, adj. zum Laden ( z. B. eines Pöllers) gehörig, Cig.
  82. nabijȃłnik, m. 1) der Ladestock, Cig., DZ.; — 2) der Reifschlägel, Cig., C.
  83. nabijálọ, n. der Schlägel, Cig.
  84. nabíjanje, n. 1) das Anschlagen; — 2) das Bereifen: n. sodov; — 3) das Laden (eines Gewehres); — 4) das Prügeln, Cig.; — 5) das Ueberbieten (bei einer Licitation); prim. nabijati 5).
  85. nabíjati, -am, vb. impf. ad nabiti; 1) anschlagen; obroče na sod n.; — 2) bereifen: škafe, sode n.; — 3) prügeln; n. koga; — 4) laden; možnar n.; — 5) n. komu (pri dražbi), jemanden überbieten, Svet. (Rok.).
  86. nabı̑tək, -tka, m. 1) das Placat, C.; — 2) = naboj 3), die Ladung, C.
  87. nabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.- Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.
  88. nabivȃłnik, m. les, s katerim sodar nabija obroče na sod, Koborid- Erj. (Torb.).
  89. nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Soška dol.- Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
  90. nablátiti, -blȃtim, vb. pf. anschlämmen, Cig.; n. se, mit Schlamm überzogen werden, Cig.
  91. nablaznẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt rasen, LjZv.
  92. nablázniti, -im, vb. pf. berücken, C.
  93. nablážiti se, -im se, vb. pf. = naužiti se, (nablažíti se): Da se blaga nablažimo In sosede pogostimo, Levst. (Zb. sp.).
  94. nablebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
  95. náblẹd, adj. etwas bleich, Jan. (H.).
  96. nablę́jati se, -jam se, -jem se, vb. pf. sich satt blöken, Jan. (H.).
  97. nablésti, -blédem, vb. pf. ungereimtes Zeug zusammenreden, zusammenphantasieren.
  98. nablískati, -am, vb. pf. 1) abprügeln: n. koga, C.; — 2) nabliskalo se je, es hat ausgeblitzt, Cig.
  99. nabljuváti, -bljúvam, -bljújem, vb. pf. eine gewisse Menge von einer Sache ausspeien; nabljuval je skledico krvi.
  100. nablǫ́diti, -im, vb. pf. 1) eine bestimmte Menge flüssiges Viehfutter mengen, Z.; — 2) n. se = blojenja se naveličati.

   66.501 66.601 66.701 66.801 66.901 67.001 67.101 67.201 67.301 67.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA