Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (66.901-67.000)

  1. 2. mulják, m. ein Bock ohne Hörner, BlKr.- Mik.
  2. muljȃtəv, -tve, f. das Abbrechen der unnützen Rebensprossen, C.; das Ausjäten oder Aushacken des Grases und Unkrautes in Weingärten, Cig.
  3. múljav, adj. = mulast, C.
  4. muljȃva, f. 1) abgestreiftes Laub, Z.; das Laubfutter, C.; — 2) = namuljena mlada trava, Lašče- Levst. (M.); das Jätgras, Cig., Jan., C.; grünes Futter, Jan.; tečna m., Zv.; Srnica mlada, nedolžna se pase, Kder v senci mehka muljava rase, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Grasplatz, die Weide, Cig., Jan., C.; z drobnico so odete muljave, Ravn.; — 4) der Knöterich (polygonum), Cig., Jan., C.; prim. 2. moljava.
  5. múljenje, n. 1) das Abstreifen (des Laubes); — 2) das Jäten; — 3) das Grasen; — 4) das Schmeicheln, Cig.; prim. 1. muliti.
  6. muljìv, -íva, adj. schmeichlerisch, C.
  7. mȗlka, f. = 1. mulica 3), die Puppe, die Docke, Notr.
  8. multiplikácija, f. množitev, die Multiplication.
  9. multiplikānd, m. množenec, der Multiplicand.
  10. mȗmati, -am, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), C.; — prim. bumati.
  11. mūmija, f. z maziljenjem ohranjeno človeško truplo, die Mumie.
  12. mȗmkati, -am, vb. impf. kleinlaut brummen, C.; — prim. mumljati.
  13. mumljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ohne Zähne kauen, Cig.; — 2) brummen, murren (vom Rinde), C.; murmeln, Mik.; = nerazumno govoriti, Glas.
  14. mumotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. brüllen: bik mumoče, C.; — prim. mumljati.
  15. múna, f. = muca, die Katze, Guts., Mur., Jan., Kor.- Trst. (Let.); — prim. kor.-nem. muine = Katze.
  16. mȗnəc, -nca, m. breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Tuš. (B.).
  17. mȗngati, -am, vb. impf., Cig., pogl. mongati.
  18. múnica, f. dem. muna, das Kätzchen, Guts., Mur., Jan.
  19. munícija, f. potrebščine za streljanje, die Munition; tudi: municı̑ja.
  20. municipālən, -lna, adj. municipija se tičoč, Municipal-, Cig. (T.).
  21. municīpij, m. starorimska mestna občina, das Municipium.
  22. mùnih, muníha, m., GBrda; pogl. menih.
  23. múnjen, adj., pogl. molnjen.
  24. múntəlj, -tlja, (-təljna), m. die Handhabe am Sensenstiel, C., ogr.- Valj. (Rad).
  25. múnzati, -am, vb. impf. = nizati, aneinander reihen, anfädeln, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  26. 1. músa, f. zamazana ženska ali krava, kajk.- Valj. (Rad).
  27. 2. músa, f. das Maß: dobre muse, gut gemessen, nad Mariborom- C.; ( die Sorte, Jarn., Mur.?); — iz nem. Maß, C. (?).
  28. musáča, f. zamazana krava, kajk.- Valj. (Rad).
  29. músati se, -am se, vb. impf. sich mausen, Z., Levst. (Rok.); — iz nem.
  30. mȗska, f. der Jähzorn: muska ga prime, Krn- Erj. (Torb.); — prim. it. la moscha salta a colui, er geräth in Zorn, Štrek. (Arch.).
  31. mustáč, m. ein einzelnes Schnurrbarthaar, Mik. (Et.); pl. mustači = mustače, Mik. (Et.), vzhŠt.; — prim. it. mustacchi.
  32. mustáčast, adj. schnurrbärtig.
  33. mustáče, f. pl. = mustači, der Schnurrbart.
  34. mustafáč, m. ein schnurrbärtiger Mann, Npes.-Vraz, jvzhŠt.
  35. mustáfast, adj. schnurrbärtig.
  36. mustáfe, f. pl. = mustače.
  37. mȗstovž, m., C.; pogl. mostovž.
  38. mȗš, m. = osel, Rez., Tolm., KrGora; — prim. furl. muš, it. ( dial.) muso, Esel, C.
  39. múša, f. 1) oslica, Mez.- C.; — 2) das Saumrösslein, Pohl.
  40. mȗšəc, -šca, m. ein Unkraut, Mur., C.; das Canariengras (phalaris), Cig.
  41. mušę́čji, adj. = mušji, ogr.- C.
  42. mušelīn, m. = mušlin, Jan. (H.).
  43. múšəlj, -šlja, (-šəljna), m. neko jabolko, vzhŠt.- C.
  44. múšən, -šna, adj. 1) Fliegen-; — 2) reich an Fliegen: kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.).
  45. 1. múšica, f. 1) dem. muha; kleine Fliege; — 2) neka trta, Šmarje (Št.)- Erj. (Torb.); die Fliegentraube, Trumm.; der Klevner, C., vzhŠt.- Trumm.; — 3) mušíca, kleine Fliege; vinske mušice; prim. mešica.
  46. 2. múšica, f. dem. muša; das Saumrösslein: ravno toliko je bilo konj, majhnih grivastih mušic s privezanim sedlom, Jurč.
  47. 1. mȗšič, m. das Hirsengras (milium), Cig.
  48. 2. mȗšič, m. dem. muš; das Eselein, C.
  49. múšina, f. die Fliegentraube, C.
  50. múšiti se, -im se, vb. impf. zudringliche Freundlichkeit zeigen, den Hof machen: m. se okolo gladkojezične gospode, okolo deklet, Jurč.
  51. mȗšjak, m. 1) der Fliegenkoth; — 2) der Fliegenwedel, Jarn.
  52. mȗšji, adj. Fliegen-; mušja noga, der Fliegenfuß.
  53. mȗška, f. neka trta: grüner Sylvaner, Šmarje (Št.)- Trumm.
  54. muškȃt, m. 1) die Muscatellertraube, die Muscatellerrebe; — 2) die Muscatnuss, Cig.
  55. muškatēlica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  56. muškatēlka, f. 1) die Muscatellertraube, Vrtov. (Vin.); — 2) die Muscatellerbirne, Cig.
  57. muškȃten, -tna, adj. 1) Muscateller-, Mur., Cig.; — 2) Muscatnuss-, Cig.
  58. muškȃtina, f. die Muscatellertraube, Cig.
  59. muškȃtnica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  60. muškȃtov, adj. Muscat-, Cig., Jan.; m. oreh, die Muscatnuss, Cig., Jan., Tuš. (B.).
  61. muškȃtovəc, -vca, m. 1) der Muscatellerwein, Cig.; — 2) der Muscatnussbaum (myristica moschata), Tuš. (B.).
  62. muškȃtovina, f. das Muscatholz, Cig.
  63. muškēta, f. vojaška puška 16. stoletja, die Muskete, Cig.
  64. mušlīn, m. tenka bombažasta tkanina, der Musselin.
  65. mušljìv, -íva, adj. = muhast: mušljivi ljudje, DSv.
  66. mȗšnica, f. 1) das Fliegengift, Cig., Jan.; — 2) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kr.- Valj. (Rad), SlGor.; — das Glas- oder Wandkraut (parietaria), Cig., Medv. (Rok.).
  67. mȗšnik, m. das Breitkölbchen (platanthera), Medv. (Rok.).
  68. mȗšnjak, m. der Fliegenkoth, C.
  69. mušǫ̑n, m. die Bremse, C.
  70. mȗšovž, m. der Saal, der Speisesaal, Dict., Hip.- Cv.; der Corridor (mužovš), Jan.; — prim. srvn. muoshûs, coenaculum, refectorium, triclinium, Cv. III. 11.; nem. ( dial.) musshaus, Vorhaus, Mik. (Et.).
  71. 1. múta, f. die Stumme, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. ( dial.) mut, lat. mutus, Mik. (Et.).
  72. 2. múta, f. 1) die Maut, Jarn., Jan., Rož.- Kres; — 2) die Müllergebür, Jan., Bes.; — prim. stvn. mūta, Maut.
  73. 3. mȗta, f. 1) eine Art Pelzkappe von Lammfellen, Mur.; — 2) der Klingelbeutel, Z.; — 3) eine Art Pelzkragen ( prim. bav. mudel = Katzenbalg, Pelz), Štrek. (Arch.).
  74. mútast, adj. stumm.
  75. mútati, -am, vb. impf. stumm sein, Mur.; — in der Stummheit unarticulierte, unverständliche Laute von sich geben, vzhŠt., ogr.- C.
  76. mútav, adj. = mutast, Mur., ogr.- C.
  77. mútavəc, -vca, m. der Stumme, Mur.
  78. mútavost, f. die Stummheit, Mur.
  79. 1. mȗtəc, -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.
  80. 2. mȗtəc, -tca, m. der Klingelbeutel, Cig.; v m. pobirati, dajati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 3. muta 2).
  81. mútən, -tna, adj. Maut-, Jan., M.
  82. mȗtnica, f. das Mauthaus, Jan.
  83. mutnína, f. die Mautgebür, Jan.
  84. mȗv, m. das Gebrüll des Rindes, das Muhen, ogr.- C.
  85. muviti, -im, vb. impf., Danj. (Posv. p.), ogr.; pogl. molviti.
  86. 1. múza, f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.- Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče- Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  87. 2. múza, f. neka ribica v Blejskem jezeru, ( prim. rus. muzljaj, der Gründel), Erj. (Torb.).
  88. 3. mūza, f. 1) modrica, die Muse; — 2) die Paradiesfeige, die Banane (musa paradisiaca), Jan.
  89. múzanje, n. 1) das Schmunzeln; — 2) das Abstreifen, Cig., M.
  90. múzast, adj. 1) schmunzelnd, M.; — 2) mit zurückgebogenen Hörnern: m. vol, muzasta krava, Ig, Svet. (Rok.); — hörnerlos, M.; muzasta in rogata drobnica, Bes.
  91. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
  92. múzav, adj. schmunzelnd, Jan.
  93. muzeālən, -lna, adj. = muzejski, Cig. (T.), nk.
  94. 1. mȗzəc, -zca, m. ein Hase mit zurückgeschlagenen Ohren, M.; — prim. muzast.
  95. 2. múzəc, -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
  96. muzēj, m. das Museum.
  97. muzējən, -jna, adj. Museal-, nk.
  98. muzējnik, m. der Cabinetskäfer (anthrenus museorum, a. varius), Erj. (Ž.).
  99. muzējski, adj. Museal-, Cig. (T.), nk.
  100. 1. múzəlj, -zlja, m. vol, ki ima ob glavi upognjene in nazaj zavite roge, Z., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.).

   66.401 66.501 66.601 66.701 66.801 66.901 67.001 67.101 67.201 67.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA