r (66.701-66.800)

66701. mozgovı̑t, adj. markig, SlN.- C.
66702. mọ̑zgovje, n. das Gehirnmark, ogr.- C.
66703. mọ̑zgovnica, f. das Markgefäß, Cig.
66704. mozníčiti, -ı̑čim, vb. impf. döbeln = z mozniki deske zbijati, Cig., Dol.; — zusammenstoppeln: imenoslovske oblike m., Levst. (Zb. sp.).
66705. mozník, m. der Döbel; mozniki so leseni klini, s katerimi zbijajo debela bruna, podnice, kolesna platišča i. dr.
66706. mozọ́lj, m. die Wimmer, die Pustel, das Hitzbläschen; mozolji se mu spuščajo po obrazu; — čeljustni m., das Rankkorn (svinjska bolezen), V.-Cig.; m. rezati, izrezati, das Rankkorn nehmen, Cig.; — pl. mozolji, das Friesel (bolezen), C.; — tudi: mozọ̑lj.
66707. mozọ́ljast, adj. einer Wimmer ähnlich, Cig., Jan.; — wimmerig, mit Pusteln bedeckt, Cig.
66708. mozọ̑ljčast, adj. Wimmern ähnlich, Mur.; — wimmerig, voll Pusteln.
66709. mozọ́ljčək, -čka, m. dem. mozoljec; das Wimmerl, das Hitzbläschen.
66710. mozọ́ljəc, -ljca, m. dem. mozolj, das Wimmerl.
66711. mozọ̑ljnat, adj. wimmerig.
66712. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
66713. možáča, f. mannhaftes Weib, Cig., M.; ("mužača", Bäuerin, kajk.- Valj. [Rad]).
66714. možák, m. 1) ein starker, kraftvoller Mann; ein tüchtiger Mann; možaki—modraki, weise Männer, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Balsamine (vrtna cvetlica), Koborid- Erj. (Torb.).
66715. možákinja, f. ein starkes, mannhaftes Weib, das Mannweib, Mur., Cig., Mik., C.
66716. možȃnəc, -nca, m. = možak, Kr., Jurč.
66717. možȃštvọ, n. die Mannhaftigkeit.
66718. možàt, -áta, adj. 1) = moški: mannhaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; možato odgovarjati, nk.; — 2) mannbar, heiratsfähig, C.; dekleta so možata, Zora.
66719. možatíca, f. ein mannbares Weib, Guts.
66720. možátost, f. 1) = moštvo, die Mannhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Heiratsfähigkeit ( prim. možat 2)).
66721. možávati, -am, vb. impf. = po moško se vesti, trdnih, moških besedi biti, GBrda.
66722. moždȃni, m. pl. = možgani, Mik.
66723. moždžȃni, m. pl. = možgani, C., na vzhodu- Mik.
66724. moždžiti, * -im, vb. impf. quetschen, ogr.- C.; — prim. 1. mozgati, muzgati, mužiti 2).
66725. mǫ̑žəc, -žca, m. dem. mož; das Männchen, Jurč.
66726. mǫ̑žej, m. = možek, Jan., Mik., Rož.- Kres.
66727. mǫ̑žək, -žka, m. dem. mož; 1) das Männchen; — 2) die Niere, pl. možki, die Nieren, Fr.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sl. Bistrica- Erj. (Torb.).
66728. mǫ́žən, -žna, adj. möglich, Jan., Cig. (T.), nk.; možna sodba, problematisches Urtheil, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
66729. moženík, m. = moznik, Z., jvzhŠt.
66730. možénje, n. das Verheiraten, das Heiraten (vom Weibe).
66731. moževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mann benehmen, mannhaft auftreten, imponieren, paradieren, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); — ernste Reden führen, berathschlagen (von Männern), Gor.; župan možuje s soseščani, Zv.; — 2) sich brüsten, prahlen, stolz sein, Mik., Jan.; — 3) sich wohlergehen lassen, Cig.; možuje = dobro se mu godi, Cig.
66732. možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
66733. moževína, f. das Verlangen nach einem Manne: m. jo prime, Gor.
66734. moževítən, -tna, adj. mannhaft, Guts.
66735. moževı̑tost, f. die Mannhaftigkeit, Guts.- Cig., Zora.
66736. moževka, f. die Männin, Jarn.; le-ta bo moževka imenovana, zakaj ona je od moža vzeta, Jap. (Sv. p.).
66737. možę́vnost, f. die Mannhaftigkeit, Mur.
66738. možežéljnost, f. die Mannssucht, Cig.
66739. možgȃne, f. pl. = možgani, Gor.
66740. možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
66741. možganíca, f. die Cervelatwurst, Cig.
66742. možganovína, f. die Gehirnsubstanz, Cig.
66743. možgȃnski, adj. Gehirn-.
66744. možı̑c, m. 1) das Männchen, das Männlein; majhen m., Trub.; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
66745. možíca, f. die Männin (o Evi), Krelj; — prim. moževka.
66746. možícəlj, -clja, (-cəljna), m. das Männchen.
66747. možı̑čək, -čka, m. dem. možic; 1) das Männchen; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
66748. mǫ̑žik, m. das Männlein: Bodi možik, bodi žena, Levst. (Zb. sp.).
66749. možíkavəc, -vca, m. das Männlein ( zaničlj.), Levst. (Rok.).
66750. možíłən, -łna, adj. = za možilo, mannbar (vom Weibe), V.-Cig.
66751. možíłnost, f. die Mannbarkeit des Weibes, Cig.
66752. možílọ, n. 1) die Verheiratung des Weibes, das Heiraten des Weibes: hči je za možilo, die Tochter ist heiratsfähig, Cig.; — 2) die Heiratslust des Weibes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); možilo se je prijemlje, sie ist heiratslustig, mannssüchtig, Cig.
66753. možína, m. starker, großer Mann, Jan., vzhŠt.- C.; velik, trebušen možina, Levst. (Zb. sp.); — ein tüchtiger, biederer Mann, der Ehrenmann, Jarn., vzhŠt.- C.
66754. možína, f. bodeča m., die Mannstreu (eryngium), Medv. (Rok.).
66755. možı̑təv, -tve, f. die Heirat (von Seite des Weibes); za možitev biti, heiratsfähig sein.
66756. možíti, -ím, vb. impf. verheiraten, mit der Verheiratung beschäftigt sein: oče moži hčer; petica moži, Npreg.- Jan. (Slovn.); m. se, daran sein, zu heiraten; heiraten (vom Weibe).
66757. možı̑tva, f. = možitev.
66758. možjȃne, f. pl. = možjani, Krelj.
66759. možjȃni, m. pl. = možgani, Erj. (Som.), nk.
66760. možljȃni, m. pl. = možjani, možgani, Rihenberk- Erj. (Torb.).
66761. mǫ́žnost, f. die Möglichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. možen.
66762. možovš, m., Skal.- Let., pogl. mušovš.
66763. možȗn, m. der Mann ( zaničlj.), Slom.- C.; razbrzdani možunje, ZgD.
66764. mȗc, m. der Kater (v otročjem govoru).
66765. mȗca, f. 1) (po otročje) die Katze; — 2) das Kätzchen ( bot.), Mur., C.; — prim. it. mucia, die Katze, bav. mutz, mutzen.
66766. mȗcati, -am, vb. impf. 1) stammeln, stottern, C.; — 2) zögernd etwas thun, C.; — prim. bav. motzen.
66767. mȗcək, -cka, m. dem. muc.
66768. múcəlj, -clja, (-cəljna), m. = muc, Valj. (Rad).
66769. múcevəc, -vca, m. der Palmbusch, Jarn., Mur., Cig.
66770. mȗcika, f. 1) das Kätzchen; — 2) das Kätzchen ( bot.); — 3) die Schneeflocke: burja se igra z belimi mucikami, SlN.
66771. múcina, f. neka sekira, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. it. mozzare, abhauen.
66772. mȗcka, f. nav. nam. mucika.
66773. mȗckovəc, -vca, m. die Sahlweide (salix caprea), Cig.
66774. mȗčək, -čka, m., Cig., BlKr., pogl. mulček.
66775. múčən, -čna, adj. peinlich, qualvoll, Mur., Cig., Jan., nk.
66776. mučę́nəc, -nca, m. der Märtyrer, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
66777. mučeníca, f. 1) die Märtyrerin, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Passionsblume (passiflora), Cig., Tuš. (B.).
66778. mučeník, m. der Märtyrer, Cig., Jan., M., nk.
66779. mučénje, n. das Peinigen, das Martern, nk.
66780. mučę́nka, f. die Märtyrerin, Cig., Jan.
66781. mučę̑nstvọ, n. das Märtyrerthum, Mur., Cig.; (moč-), ogr.- C.; venec mučenstva, die Märtyrerkrone, Erj. (Izb. sp.).
66782. mučíłən, -łna, adj. marternd, quälend, Cig., nk.; mučı̑łnọ orodje, Cig.
66783. mučilíšče, n. der Marterort, Cig.
66784. mučı̑łnica, f. die Folterkammer, Cig., Jan., nk.
66785. mučílọ, n. das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., Jan., nk.
66786. mučı̑telj, m. der Marterer, der Peiniger, Mur., Jan., nk.
66787. mučı̑teljica, f. die Peinigerin, die Quälerin, Mur., Jan., nk.
66788. mučı̑təv, -tve, f. das Martern, Jan. (H.).
66789. múčiti, -im, vb. impf. martern, quälen, peinigen, plagen, Mur., Cig., Jan., nk.; (močiti) ogr.- C.; m. se, sich plagen, sich abmühen, Mur., nk.
66790. mučı̑tva, f. das Martern, (moč-) ogr.- C.
66791. mučı̑vəc, -vca, m. der Quäler, Cig., Jan.
66792. mučı̑vka, f. die Quälerin, Cig., Jan.
66793. mučkáti, -ȃm, vb. impf. = mečkati, Guts., Mur.
66794. múčnost, f. die Peinlichkeit, Mur., Cig., nk.
66795. mȗd, m. das Säumen: brez muda, unverzüglich, C.; trud in mud, C.
66796. mȗdba, f. das Aufhalten, das Säumnis, C.
66797. mȗdək, -dka, m. das Säumnis, Jan. (H.).
66798. múdən, -dna, adj. 1) säumig, saumselig, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov.; muden plačnik, Cig.; — 2) zeitraubend, verzögerlich; mudno delo.
66799. mȗdež, m. 1) der Verzug, der Zeitaufwand, C.; vsako delo ima svoj mudež, C.; brez mudeža, C.; — 2) der Zögerer, Cv.
66800. mȗdežən, -žna, adj. zeitraubend, C.; mudežno delo, C.

   66.201 66.301 66.401 66.501 66.601 66.701 66.801 66.901 67.001 67.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani