Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (66.601-66.700)

  1. mošnjíčica, f. dem. mošnjica; das Beutelchen.
  2. mošnjı̑čnica, f. = mošnjičnik, Z.
  3. mošnjı̑čnik, m. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Št.- Cig.
  4. mòšt, mǫ́šta, m. der Most.
  5. moštacáti, -ȃm, vb. impf. einhergehen (o mustačastem človeku), Valj. (Rad); — prim. moštače.
  6. moštáče, f. pl., Št., pogl. mustače.
  7. moštȃłka, f. = greštalka, kajk.- Valj. (Rad).
  8. mǫ́štast, adj. mostartig; — mostig, V.-Cig.
  9. mǫ̑štej, m. = moštek, Npes.-Schein.
  10. mǫ̑štək, -tka, m. dem. mošt; letošnji m.
  11. mǫ́štən, -tna, adj. Most-; — mostig; moštne hruške.
  12. mǫ̑štnat, adj. mostig, Mur., Cig.; saftreich, Mur.; moštnate hruške, C.
  13. mǫ̑štnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.
  14. mǫ̑štnik, m. der Monat October, Cig.
  15. moštováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Škrinj., Bes.; pogl. maščevati.
  16. moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
  17. mōšus, m. = moščjak, der Moschus, Cig., Jan.
  18. mōšusov, adj. Moschus-; mošusova zel, die Gauklerblume (mimulus), Tuš. (B.).
  19. mòt, mǫ́ta, m. der Bodensatz, Erj. (Min.), DZ.; ( n. pr. pri kavi), Krn, Vrsno- Erj. (Torb.).
  20. 1. mòt, -ı̑, f. eine dicke Holzstange, Kras- Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta ( prim. hs. motka, Stange), Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. met, f.
  21. 2. mǫ́t, f. der Wille, die Laune, die Lust, die Neigung, C., Št.; poj, če imaš mot, C.; vesele, dobre, žalostne moti, C.; — iz nem. Muth.
  22. mǫ́ta, f. der Zeitvertreib, die Unterhaltung; kupiti kaj deci za moto ("muto"), kajk.- Valj. (Rad).
  23. motáč, m. der Haspler, Cig., Jan.
  24. motačíca, f. die Hasplerin, Cig.
  25. motȃłnica, f. die Haspelmaschine, DZ.
  26. motȃłnik, m. die Haspel, die Weife, Mur., V.-Cig., Jan.
  27. motálọ, n. die Haspel, die Weife, Guts.- Cig., C.
  28. motȃnje, n. das Haspeln, das Weifen.
  29. motáti, -ȃm, vb. impf. weifen, abwinden, aufwinden; prejo m. z vretena na motovilo; m. se, sich hin und her bewegen, zwecklos hin und her laufen; kaj se tod motaš; — vojska se mota iz loga, das Heer kommt allmählich aus dem Walde, Cig.; — sich in die Länge ziehen, Jan.; — plauschen, schwätzen, Fr., SlGor.- C.; — tudi: mótam in: mǫ́tati, -am.
  30. motȃvəc, -vca, m. der Weifer, Cig., Jan., M.
  31. motȃvhati se, -am se, vb. impf. = nerodno motati se kod, Svet. (Rok.).
  32. motȃvka, f. die Weiferin, Cig., M.
  33. mǫ̑tək, -tka, m. die Spule; m. niti, DSv.
  34. mótən, -tna, adj. trüb; vino je motno; oči so motne; — zvon motno poje, die Glocke hat einen unreinen Klang, C.
  35. moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
  36. mǫ̑tež, m. 1) der Aufrührer, C.; — 2) die Störung, Z., Vrt., (motèž) Levst. (Nauk); — 3) der Bodensatz (des Oeles), Cig.
  37. motìč, -íča, m. der Quirl, Ponikve- Erj. (Torb.), Gor.; nasajeno kolce v pinji, s katerim se maslo mete, Tolm.; tudi: mǫ̑tič.
  38. motı̑čica, f. dem. motika; kleine Haue; — = pralica, Gor.
  39. motı̑čišče, n. der Hauenstiel, C.
  40. motı̑ka, f. 1) die Haue, die Hacke zur Bearbeitung des Erdbodens; — turška motika! (Sapperment!) take druščine ne bi se bil nadejal, Zv.; — = dvozoba pralica, Notr.- Levst. (Rok.); mọ́tika, Št., ogr.- Valj. (Rad); — 2) feigwurzliger Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Ben.- Erj. (Torb.).
  41. motíkati, -am, vb. impf. mit der Haue hauen, Rez.- C.
  42. motı̑kica, f. dem. motika, nam. motičica; — der Feldrittersporn (delphinium consolida), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  43. motı̑kišče, n. = motičišče, der Hauenstiel, Mur., Cig., Met., Valj. (Rad).
  44. motíłən, -łna, adj. störend, verwirrend, Mur., Jan.
  45. motílj, m. gelbliches Cyperngras (cyperus flavescens), (imajo vero, da škodi ovcam), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. metulj 2).
  46. motı̑łnica, f. der Butterrührkübel, ogr.- C., vzhŠt., Danj.- Mik., Trst. (Let.).
  47. motílọ, n. die Verwirrung, C.
  48. motíne, f. pl. der Bodensatz einer Flüssigkeit, Rez.- C.
  49. mǫ́titi, * -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., * Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme- Erj. (Torb.).
  50. motīv, m. povod, der Grund, das Motiv.
  51. motı̑vəc, -vca, m. der Störer, der Verwirrer, Mur., Cig.
  52. motljáti, -ȃm, vb. impf. = motati, winden, C.; m. se, sich winden, sich hin und her bewegen (o kačah, ribah), Z.; sich herumtreiben: kaj se tod motljaš? jvzhŠt.; otroci se motljajo, die Kinder haben Händel, C.
  53. motljìv, -íva, adj. störend: motljiva svetloba, Žnid.; (tudi: mǫ́tljiv: beirrend: hudoba motljiva, C.).
  54. motnjȃva, f. die Störung, C.
  55. motnóba, f. = motnost: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  56. mótnost, f. die Trübe, die Dunkelheit, Cig., Jan.
  57. motoglàv, -gláva, adj. schwindelig: motoglave ovce, C.
  58. motoglȃvka, f. neka trava, od katere so ovce motoglave, C.
  59. motǫ̑hati, -am, vb. impf. 1) trüben: vodo m., Ravn.; rühren, wühlen, Jan.; — 2) m. se, = repenčiti se, Krn- Erj. (Torb.).
  60. motoháviti se, -ȃvim se, vb. impf. sich hin und her zerren: motohavijo se, kadar se mečejo, Dol.
  61. motǫ́včək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  62. motǫ́včkast, adj. quirlförmig, Cig.
  63. motovídlọ, n., Zilj.- Kres, pogl. motovilo.
  64. motovílast, adj. = neroden, ungeschickt, Dol.; aberwitzig, närrisch, thöricht, Dict., Cig., Jan.
  65. motovíłce, n. dem. motovilo; kleine Garnhaspel, M., Dol.; — das Seilerrad, V.-Cig.
  66. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
  67. motovíłən, -łna, adj. Haspel-.
  68. motovı̑lež, m. ungeschickter Mensch, Cig., Jan., M.
  69. motovíliti, -ı̑lim, vb. impf. 1) sich hin und her bewegen; pijanec motovili po poti, Polj.; — herumstreifen, Jan.; — kreisen: žrjavi motovilijo, Ravn.- C.; — 2) m. se, sich ungeschickt drehen oder bewegen, Cig., Jan., C.; herumstreifen, Jan.; — po glavi se mi motovili, ich bin taumelig, Blc.-C.
  70. motovı̑ljčək, -čka, m. dem. motoviljec, Gor.
  71. motovı̑ljəc, -ljca, m. = metulj, Notr., Gor.- Cig., Jan.
  72. motovı̑łka, f. die Strähne, C.
  73. motovı̑łnica, f. die Haspel: m. za svilo, C.
  74. motovílọ, n. 1) die Haspel: entweder ein Stab mit Querstäben an den Enden, oder ein um eine Achse bewegliches Kreuz: m. z motorogami, die Kreuzhaspel, C., Cig. (T.); tkalsko m., das Zettelrad am Webestuhle, Cig.; — z motovilom streliti = einen dummen Streich begehen, Cig., Jan.; motovilo v torbo tlačiti, etwas Ungeschicktes vornehmen, Lašče- Levst. (Rok.), Z.; — 2) psovka nerodnemu človeku: ti motovilo nerodno! Lašče- Levst. (Rok.).
  75. motǫ̑vsati, -am, vb. impf. 1) = motati, abhaspeln, M., C.; — 2) m. se, wetzend sich drehen, wetzen, M.
  76. motǫ́z, m. 1) = motvoz, Mur., Cig., Jap.- C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); — 2) živi m., der Schnurwurm (nemertes borlasii), Erj. (Z.).
  77. motúlj, m. 1) = metulj, V.-Cig., Kast.- C.; — 2) pl. motulji = metulji, metljaji (ovčja bolezen), C.
  78. motúljav, adj. = metuljav: motuljava ovca, SlGradec- C.
  79. mǫ̑tva, f. die Turbine, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  80. motvòz, -vǫ́za, m. die Schnur; pos. die Spinnradschnur; motvozi zopet zasučejo lična kolesa, Jurč.; — der Spagat, vzhŠt., nk.
  81. motvǫ̑zəc, -zca, m. dem. motvoz; kleines, dünnes Strickchen oder Schnürchen, C.
  82. movje, * n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
  83. mozaīčən, -čna, adj. Mosaik-, musivisch, Jan.
  84. mozaīka, f. musivische Arbeit, die Mosaik.
  85. mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.- C.; — prim. mezana.
  86. mọ̑zəg, -zga, m. = mozg.
  87. mọ̑zək, -zka, m., Dol., pogl. mozg.
  88. 1. mozȇlj, m. = mozolj, Meg., Železniki ( Gor.).
  89. 2. mǫ́zəlj, -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki ( Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.
  90. mọ̑zg, m. 1) das Knochenmark; podaljšani m., verlängertes Mark, Erj. (Ž.); = prodolžni m., Erj. (Som.); — nima mozga ne možjanov, er hat weder Kraft noch Verstand, Mur.; — 2) pl. mozgi = možgani, C.
  91. mọ̑zga, f. die Maische, Jan.; — der Koth, die Kothlache, Jan., C.; pogl. muzga.
  92. mozgȃj, m. der Stückschlägel der Wagner, Mik.
  93. mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič ( Let.).
  94. mọ̑zgast, adj. markartig, Cig., Žnid.
  95. mozgàt, -áta, adj. markig, Cig., Šol.
  96. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
  97. 2. mọ̑zgati, -am, vb. impf. sich den Kopf brechen, nachdenken, grübeln, C.
  98. mọ́zgav, adj. markig: najboljše mozgave kosti, Dalm.
  99. mọ̑zgov, adj. Mark-, Cig.; mozgovo živčje = mozgovi živci, das Centralnervensystem, Cig. (T.).
  100. mozgovína, f. die Marksubstanz, Cig. (T.); ( rus.).

   66.101 66.201 66.301 66.401 66.501 66.601 66.701 66.801 66.901 67.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA