Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (66.501-66.600)

  1. 1. moljénje, n. das Beten, die Anbetung; moljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  2. 2. moljénje, n. das Hervorstrecken.
  3. móljev, adj. Motten-: moljeve izjedine, der Mottenfraß, Cig.
  4. moljìv, -íva, adj. = moljav, C., Z.
  5. mȏljnat, adj. voll Motten, Mur., C.
  6. mȏłk, m. das Schweigen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; v molk se spustiti, podati, anfangen zu schweigen, C.; pomišljalni m., die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.).
  7. mólkast, adj. rosenkranzförmig, Cig.
  8. mȏlkati, -am, vb. impf. dem. moliti; beten (v otročjem govoru), Cig.
  9. mółkəł, -kla, adj. dumpf, klanglos, hohl: m. glas, Cig., Jan., Cig. (T.); heiser, Jan.
  10. mołklína, f. die Heiserkeit, Valj. (Rad).
  11. mółklost, f. die Dumpfheit der Stimme, die Heiserkeit, Jan. (H.).
  12. mǫ̑lnica, f. = molilnica, Cig., Jan.
  13. mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, ( prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).
  14. mołniti, -im, vb. impf. blitzen, schimmern, (muniti) Meg.- Mik.
  15. mółnja, f. puh od strele: m. ga je na tla pobila, t. je puh od strele ga je podrl, Erj. (Torb.); — prim. hs. munja, Blitz.
  16. mółnjav, adj. = prismojen, etwas dumm, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. munjav.
  17. mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
  18. mółnjenost, f. der Wahnwitz, (mun-) C.
  19. mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren ( fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
  20. mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
  21. mołvljȃnje, n. das Murren, ogr.- C.; (muv-), Mik.
  22. mołvljáti, -ȃm, vb. impf. murren, ogr.- C.
  23. mołvljìv, -íva, adj. mürrisch, ogr.- C.
  24. mołvljívost, f. der Murrsinn, ogr.- C.
  25. mółza, f. 1) = molža, das Melken, C.; 2) — die milchende Kuh: naša m., Levst. (Zb. sp.).
  26. mołzáča, f. die Melkgelte, Fr.- C.
  27. mółzav, -ava, adj. = molzen, milchend: molzava krava, Jurč.
  28. mółzəc, -zca, m. der Melker, Jan.
  29. mółzən, -zna, adj. Melk-, melk, milchend; molzna krava.
  30. mółzenje, n. das Melken.
  31. mołzíca, f. die Melkerin, Jarn., Cig., Jan., Vrt.
  32. mołzìč, -íča, m. der Melker, Cig., Jan., Vrt.
  33. mołzílja, f. die Melkerin, Jarn., C.
  34. mołzíšče, n. die Melkstätte, die Melkerei, Cig., C.
  35. mołzníca, f. 1) die Melkerin, (mȏłznica) Mur.; — 2) eine milchende Kuh, Z.; ein milchendes Schaf, (mȏłznica) Jan.; — 3) die Melkstätte, die Meierei, Jarn., Mur., Cig.; — 4) die Melkgelte, C.
  36. mołzník, m. 1) der Melker, (mȏłznik) Mur.; — 2) die Hürde, Cig., C.; — 3) die Melkgelte, C.
  37. molznják, m. die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., Met.
  38. mółža, f. 1) das Melken; o molži, zur Melkzeit; veliko molže imeti, viel Milch bekommen, Gor.; — 2) eine Laube bei Alpenhütten als Melkstätte, C.; ozka ulica v planinskem stanu, kjer sede ovčarji (kozarji) in molzejo ovce (koze), Bolške planine- Erj. (Torb.).
  39. mȏłžnja, f. = molža, das Melken, Z.
  40. momēnt, m. trenutek, der Moment, važna stran, važnost, das Moment, Cig. (T.).
  41. momēntən, -tna, adj. Moment-, momentan, Cig. (T.).
  42. momljáč, m. der Brummer, der Brummbär, Jan. (H.).
  43. momljáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, unverständlich reden, Cig., Jan., Št.; — 2) beschwerlich kauen (o starih, brezzobih ljudeh), C.; — prim. mumljati.
  44. momotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = mumotati, dumpf reden, C.
  45. monāda, f. 1) das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Monade ( phil.), Cig. (T.).
  46. mǫ́ndọ, n. = modo, vzhŠt.- C.
  47. mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.
  48. mọ̑ngałnica, f. die Rollkammer, Jan.
  49. mọ̑ngati, -am, vb. impf. mangen, Cig., Jan., Gor.
  50. mọ̑ngavəc, -vca, m. der Manger, Cig., Jan.
  51. monogamı̑ja, f. enoženstvo, die Monogamie.
  52. monolīt, m. iz enega kamena izsekan kip, der Monolith, Cig. (T.).
  53. monolōg, m. samogovor, der Monolog.
  54. monōm, m. enočlenec, das Monom, Cel. (Ar.).
  55. monopōl, m. samotrštvo, das Monopol.
  56. monoteīzəm, -zma, m. enoboštvo, der Monotheismus, Cig. (T.).
  57. montanīstičən, -čna, adj. k montanistiki spadajoč, montanistisch, Jan.
  58. montanīstika, f. rudarstvo, die Montanistik, Jan.
  59. montelj, m. = muntel, vzhŠt., ogr.- C.
  60. monumentālən, -lna, adj. spomeniški, monumental, Cig. (T.); monumentalne stavbe, nk.
  61. mǫ̑slavəc, -vca, m. neka vinska trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Mosler, Trumm.
  62. moslavína, f. neka vinska trta, Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. moslavec.
  63. mōslem, m. der Muselmann, der Moslem.
  64. mọ̑st, mọ̑sta, (mostȃ), mostȗ, m. 1) die Brücke; m. na polah, die Jochbrücke, Cig. (T.); m. na škripcih ali na škripce, die Aufziehbrücke, Cig., Jan.; = most na vago, V.-Cig.; m. na vrvi, fliegende Brücke, Cig.; živi m., die Schiffbrücke, C.; — m. narediti, delati, eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; m. podreti, die Brücke abbrechen, Cig.; — 2) das Laufgerüst beim Baugerüst, Cig., ogr.- C.
  65. mostati, -am, vb. impf. (eine Straße) pflastern, V.-Cig.; — prim. mostiti.
  66. mọ̑stəc, -stca, m. dem. most, = mostek.
  67. mọ̑stək, -tka, m. dem. most; kleine Brücke.
  68. mósten, -tna, adj. Brücken-.
  69. mostìč, -íča, m. dem. most; kleine Brücke, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  70. mostı̑čək, -čka, m. dem. mostič; kleines Brücklein, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  71. mostíšče, n. mostišča, Pfahlbauten, LjZv.
  72. mostíti, -ím, vb. impf. 1) eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; most mostiti, Vrt.; — 2) mit Brettern belegen, Cig.; — pflastern, Cig., Jan. (H.); ( rus.).
  73. mọ̑stje, n. das Gerüste, ogr.- C.
  74. mostníca, f. der Brückenbalken; — die Dachbodendiele, ogr.- C.
  75. mostník, m. 1) der Brückenmautner, Jarn., Mur.; — 2) der quer über den Fluss oder die Brückenjoche gelegte Balken, die Brückenruthe, Pot.- Cig.
  76. mostnína, f. das Brückengeld, die Brückenmautgebür.
  77. mostnı̑nski, adj. Brückenmaut-, Cig.
  78. mostovína, f. 1) = mostnina, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 2) pl. mostovine, die Pfahlbauten, Cig. (T.).
  79. mostovníca, f. die Brückenwage, Cig., DZ.; = tehtnica mostovnica, Cig. (T.), Levst. (Nauk); m. s kazavcem, die Zeigerbrückenwage, DZ.
  80. mọ̑stovž, m. der Gang, die Gallerie, der Corridor, Mur., Cig., Jan.; der Säulengang: po mostovžu se sprehajati, Ravn.- Valj. (Rad); — das Vorhaus, C.; — der Balkon, Cig., Jan.; ein gangähnliches Gerüst, Z., Zora; — prim. mušovž.
  81. mošánčək, -čka, m. neko jabolko: der Maschanzgerapfel, C.
  82. moščják, m. der Bisam, der Moschus, Guts., Mur., Cig., Jan.; (moščak, DZ.); — prim. it. muschio, Bisam.
  83. moščjákov, adj. Bisam-, Jan.
  84. mošēja, f. turška molilnica, die Moschee.
  85. mǫ̑šək, -ška, m. der Bisam, der Moschus, Jan. (H.).
  86. mǫ̑škast, adj. bisamartig, Jan. (H.).
  87. moškàt, -áta, adj. = moški, mannhaft, stolz: tako moškato stoji! jvzhŠt.
  88. moškȃt, m. der Moschus, Jan.; — prim. it. muscato, adj. nach Bisam riechend.
  89. moškȃtast, adj. bisamartig, Cig.
  90. moškȃtən, -tna, adj. Bisam-, Cig.
  91. moškȃtnik, m. 1) der Moschuskäfer, der Puppenräuber (balosoma sycophanta), Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bisamapfel, Cig.
  92. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
  93. moškọ̑st, f. die Männlichkeit, die Mannhaftigkeit, Mur., Cig., nk.
  94. moškováti se, -ȗjem se, vb. impf. stolz sein, prahlen: m. se s čim, Gor.
  95. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  96. mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., ob gornji Dravi ( Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
  97. móšnjast, adj. beutelförmig.
  98. mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen ( z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.- C., ogr.- Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.- C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
  99. mošnjìč, -íča, m. = mošnjica 1), C.
  100. mošnjı̑čək, -čka, m. = mošnjičica, das Beutelchen, Jan. (H.).

   66.001 66.101 66.201 66.301 66.401 66.501 66.601 66.701 66.801 66.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA