Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (66.301-66.400)

  1. mnǫ̑žje, n. die Menge, Cig., Jan.; m. ljudi, eine Menge von Menschen, Levst. (Zb. sp.).
  2. množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  3. množnína, f. = množina, der Plural, Cig., Jan.
  4. mnǫ́žnost, f. die Vielfachheit, die Menge, Mur., Cig., C.
  5. mobilizácija, f. sklic in pripravljanje vojaštva za vojsko, die Mobilisation.
  6. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
  7. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
  8. močȃd, f. die Feuchte, C.; — ein feuchter Ort, C.
  9. močȃdən, -dna, adj. feucht, C.
  10. močȃdnast, adj. feucht, C.
  11. močȃł, f. = močava 2), Jan., C.
  12. močȃn, móčna, adj. = močen.
  13. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.- C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  14. močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
  15. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
  16. mǫ̑čəc, -čca, m. das Stärkemehl, die Stärke, Jan., C., Bes.
  17. močẹ̑łka, f. močelke, die Aufgussthierchen, die Infusorien (infusoria), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.).
  18. 1. móčən, -čna, adj. kräftig, stark; m. človek, močne roke; — močno vino, starker Wein; — močnọ̑ adv. stark, sehr.
  19. 2. mǫ́čən, -čna, adj. nass, feucht, Jan., C.; močno leto, ein nasses Jahr, Jan.
  20. 3. mǫ́čən, adj. Mehl-, mehlig, Cig., Jan.
  21. močénje, n. das Nässen, das Befeuchten.
  22. močẹ́vati se, -am se, vb. impf. izkušati se v moči, im Zweikampfe ringen, Krn- Erj. (Torb.).
  23. močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  24. močevən, -vna, adj. moorig, Jan.
  25. močevína, f. die Nässe, C.; — der Sumpf, das Moorland, Mur., Jan.
  26. močevòd, -vǫ́da, m. der Katheter, Jan. (H.).
  27. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
  28. močíca, f. der eingetauchte Bissen, Trub.
  29. mǫ̑čič, ** m. die Mehlstärke, C., Vrtov. (Km. k.), Strp.
  30. močíla, f. mlaka, na kateri se živina napaja, Tolm.- Erj. (Torb.); — pogl. močilo 2).
  31. močílast, adj. sumpfig, feucht, C., Z.
  32. močíłən, -łna, adj. zum Netzen gehörig, netzend, Cig.
  33. močı̑łnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.
  34. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
  35. močína, f. = moča, die Feuchte, die Nässe, C., Z.
  36. 1. móčiti, mǫ́čim, vb. impf. 1) nass machen, nässen; vso pot nas je dež močil, jvzhŠt.; — 2) feucht sein: stena moči, die Wand nässt, Ig (Dol.); — papir moči, das Papier fließt, Jan.; — 3) harnen, Cig., C., Dalm.; — tudi: močíti, Jarn., jvzhŠt.
  37. 2. mǫ́čiti, -im, vb. impf. mit Mehl bestreuen, Jan. (H.).
  38. močíti se, -ím se, vb. impf. sich messen, sich in den Kräften versuchen, Tolm.
  39. mǫ́čnast, adj. mehlicht, Cig.
  40. 1. mǫ̑čnat, adj. feucht, sumpfig, C.
  41. 2. mǫ̑čnat, adj. mehlig, Mur., Cig., Jan., C.; močnato grozdje (kadar je v moki), Z.; — aus Mehl bereitet, Mehl-: močnata jed, die Mehlspeise, Cig., Jan., Ravn. (Abc.), nk.
  42. močnẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. stärker werden, Zv., Krn- Erj. (Torb.).
  43. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  44. 2. mǫ̑čnica, f. die Preiselbeere, die rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), C., KrGora; divja m., der Polei (andromeda polifolia), C., Robič ( Nkol.).
  45. mǫ́čnik, m. das Mehlmus; pšeničen, ajdov, ovsen m.; — eine Art Koch, ogr.- C., Pjk. (Črt.); — apnen m., der Kalkbrei, DZ.
  46. mǫ́čnikast, adj. mehlmusartig, V.-Cig.
  47. mǫ́čnjak, m. 1) der Mehlkasten, V.-Cig.; — 2) = močnik, das Mehlmus, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  48. močnodúšən, -šna, adj. starksinnig, Z.
  49. močnodúšnost, f. der Festmuth, Cig.
  50. močnoplèč, -plę́ča, adj. starkschulterig: m. mož, Jurč.
  51. močnọ̑st, f. die Stärke, die Kraft; — die Festigkeit.
  52. močnoúmən, -mna, adj. starkgeistig, Mur.
  53. močnoúmnost, f. die Geistesstärke, Mur.
  54. močúh, m., Cig., C., pogl. mačuh.
  55. močȗnəc, -nca, m. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  56. móčve, -čəv, f. pl. das Moor, die Sumpfwiese, das Weichland, Jan.
  57. močvína, f. der Sumpf, Mur., Volk.- M.
  58. 1. mōda, f. šega, die Mode; po modi se nositi, sich nach der Mode kleiden.
  59. 2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  60. modȃnje, n. langsames Gehen, Gor.- M.
  61. mǫ́dast, adj. hodenförmig, Cig.
  62. modáti, -ȃm, vb. impf. langsam oder ungeschickt gehen, Gor.- M.; kam pa modaš? Valj. (Rad); tudi: mǫ́dati, Gor., (mudati) vzhŠt.- C.
  63. modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. ( Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) Savinska dol.
  64. modēl, m. kalup, das Modell, Cig. (T.), Žnid.; modele delati, modellieren, Cig. (T.); — tudi mǫ̑dəł, -dla, po nem. das "Model", Kr.
  65. mǫ̑dəłnica, f. die Ofenkachel, Cig., Gor., Ig.
  66. mōdən, -dna, adj. Mode-, modisch, Cig., Jan., nk.; modno blago, nk.
  67. modę̑tnjak, m. das Bruchband, Jarn.- Kres (III. 476.).
  68. mǫ́dički, m. pl. die Hoden, Mur.
  69. modīstka, f. die Putzmacherin, die Modistin, Cig., Jan.
  70. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
  71. modljati, -am, vb. impf. = moliti, Mariborska ok.- Kres.
  72. mǫ̑dnik, m. der Hodensack, DZ.
  73. mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.- C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče- Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.- Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.
  74. modovína, f. die Hodenmasse, Cig.
  75. modulácija, f. menjava glasov ( pos. glasovnih vrst), die Modulation, Cig., Jan.
  76. mọ̑ganica, f. die Mange, die Wäschrolle, (mug-) jvzhŠt.
  77. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
  78. mọ̑ge, f. pl. die Mundharmonika, (muge) vzhŠt.- C.
  79. mọ̑gəc, -gca, m. das Wäschglättholz, vzhŠt.- C.; — prim. monga.
  80. mogila, f. = gomila, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
  81. mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Mangel = Mange.
  82. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
  83. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
  84. mogǫ́čiti se, -ǫ̑čim se, vb. impf. sich Wichtigkeit zu geben verstehen, V.-Cig.
  85. mogǫ̑čnež, m. der Mächtige.
  86. mogǫ̑čnica, f. die Mächtige, die Machthaberin, Cig., C.
  87. mogǫ̑čnik, m. der Mächtige, der Machthaber, V.-Cig., Jan., C.
  88. mogočnják, m. der Mächtige, der Gewaltige, der Machthaber, Mur., Šol., ZgD.; imenitniki in mogočnjaki judovski, Cv.
  89. mogǫ́čnost, f. 1) die Mächtigkeit; die Gravität, Jan., Cig. (T.); — das Großthun, das Wichtigthun: ta mogočnost ga bo že še minila! jvzhŠt.; — 2) die Möglichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  90. mogǫ́čost, f. 1) die Mächtigkeit, Mur.; — die Gewalt: mogočni bodejo z mogočostjo kaštigani, die Gewaltigen werden "gewaltiglich" gestraft werden, Krelj; — 2) die Möglichkeit, Mur., V.-Cig., Jan.
  91. mogolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti, flimmern: mogoli mi pred očmi, BlKr.
  92. mogǫ̑təc, -tca, m. der Mächtige, der Machthaber, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. mogątьcь.
  93. mogǫ́tən, -tna, adj. = mogočen, Jan., Vrt.; mogotno bobneč, LjZv.; — stsl.
  94. mǫ̑haj, m. vrhno žensko zimsko krilo črne boje, s širokim zelenim pasom spodaj, Dol.
  95. mohamedȃn, m. = mahomedan, nk.
  96. mǫ̑hant, m. = mohat, Valj. (Rad).
  97. mǫ̑hat, m. eine Art Streichkäse: iz zagrizenega sira je dobra skuta ali mohat, maže na kruh se, Ravn. (Abc.).
  98. mohlı̑n, m. tenko predivo, Drežnica- Erj. (Torb.).
  99. mǫ̑hont, m. = mohant, mohat, Nov., Gor.- Levst. (M.).
  100. mǫ̑hot, m. = mohat, der Streichkäse, der Quark, Mur., SlGor.- C.

   65.801 65.901 66.001 66.101 66.201 66.301 66.401 66.501 66.601 66.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA