Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (6.601-6.700)

  1. brzomèr, -mę́ra, m. = brzinomer, Cig. (T.).
  2. brzonòg, -nǫ́ga, schnellfüßig, Jan.; brzonoga srna, Zora.
  3. brzopìs, -ísa, m. die Schnellschrift, die Schnellschreibekunst, Cig., Jan.; die Stenographie, Cig. (T.).
  4. brzopı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
  5. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
  6. brzoròk, -rǫ́ka, adj. behende, flink, Zora, Z.
  7. brzosǫ́dən, -dna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
  8. brzọ̑st, f. die Schnelligkeit, die Raschheit, Cig., Jan., C.
  9. brzostrẹ́łən, -łna, adj. geschwindschützig, Jan.
  10. brzóta, f. = brzost, Cig., Jan.
  11. brzotálək, -lka, adj. leichtflüßig, Erj. (Min.).
  12. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) der Schnelläufer, der Courier, Jan., C.; — 2) brzoteki, die Laufvögel (cursores), Erj. (Z.); — 3) der Schnellauf, Telov.
  13. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, adj. schnell laufend: gondola brzoteka, Zora.
  14. brzotìs, -tísa, m. = brzotisk, M.
  15. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
  16. brzotı̑sk, * m. der Schnelldruck, nk.
  17. brzoústən, -tna, adj. vorlaut, Cig. (T.).
  18. brzovàr, -vára, m. der Schnellsieder, Cig.; — der Digestor (Papinianischer Topf), Cig. (T.).
  19. brzovlàk, -vláka, m. der Schnellzug, Cig., Jan., C., DZ., nk.
  20. brzovòz, -vǫ́za, m. die Eilpost, die Diligence, Cig.
  21. brzovǫ́zən, -zna, adj. schnellfahrend, Zora; brzovozno blago, Eilgut, Jan.
  22. brzovǫ̑znik, m. der Schnellfahrer, Jan.
  23. brzovoznína, m. das Eilgut, Cig.
  24. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
  25. bržáti, -ím, vb. impf. eilen: oblak brži, C. (?)
  26. bȓžčas, adv. wahrscheinlich, Cv., SlGor.
  27. bȓže, adv. compar. od brzo; schneller, geschwinder, Habd., C., Krelj; kar najbrže, ehestens, Cig.; — najbrže, höchstwahrscheinlich, Cig.
  28. bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" ( nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.
  29. bržnjákovka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  30. bržǫ̑la, f. der Rostbraten; tudi pl. bržole; — prim. bav. brisolen, Mik. (Et.); it. braciuola, der Rostbraten.
  31. bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).
  32. bȗbrek, m. = bubreg, C.
  33. bȗdra, f. = morski praščiček, das Hausschweinchen, das Meerschweinchen (cavia cobaya), C., Poh.
  34. budrák, m. das Männchen vom Meerschweinchen, C., Poh.
  35. búhor, -orja, m. die Wasserblase, Jan.; (puhor, Guts.).
  36. búhorəc, -rca, m. dem. = buhor, Jan.
  37. bujnokrásən, -sna, adj. üppig schön, Cig. (T.).
  38. bukvár, -rja, m. = knjigar, Cig., Jan.
  39. bukvárna, f. = knjigarna, Z., nk.
  40. bukvárnica, f. 1) = knjigarnica, Cig., Jan.; — 2) = knjižnica, Mur., Cig., Jan.
  41. bukvȃrstvọ, n. = knjigarstvo, Cig.
  42. bȗmbreg, m., vzhŠt.- C.; bumbrek, Habd.- Mik.; pogl. bubreg.
  43. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  44. búra, f. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo i. dr.), Bolc- Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
  45. buráza, f., Cig., Tuš. (B.); pogl. boraga.
  46. bȗrək, -rka, m. die Wasserblase, C., Savinska dol.
  47. búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
  48. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  49. bȗrež, m. der gerne Händel anfängt, C.
  50. burgȗndec, -dca, m. die Burgundertraube, Z.
  51. bȗrhati, -am, vb. impf. stürmen: vreme je burhalo, Št.
  52. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Soška dol.- Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
  53. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
  54. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  55. 2. búriti, -im, vb. impf. 1) stürmen, toben, Jan.; voda je siloma burila v podrto ladjo, Bes.; slepa strast buri in kuri po človeku, SlN.; — 2) b. se, stürmen (o vremenu): ves dan se buri, Št.; — in Aufruhr sein, revoltieren, Jan., C.; — sich drängen, Štrek.; ungestüm sein, tumultuieren, Jan., C.
  56. búrja, * f. 1) der Nordostwind; ogrska b., Trub.; v burjo govoriti, in den Wind reden, Nov.; — 2) ungestümer Mensch, Cig.; — 3) govedje ime, Erj. (Torb.).
  57. búrjast, adj. stürmisch: burjasto morje, C.; — ungestüm, Cig.
  58. burjȃva, f., Pohl., pogl. severni sij (žar).
  59. búrjavəc, -vca, m. = razsajavec, ein ungestümer Mensch, C.
  60. burjevı̑t, adj. stürmisch, C.
  61. búrjevka, f. = burnica, Erj. (Ž.).
  62. 1. bȗrka, f. der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Jan., C., Danj.- Mik.
  63. 2. bȗrka, f. die Posse, der Scherz; burke uganjati, Possen reißen.
  64. búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.- Valj. (Rad).
  65. bȗrkast, adj. possenhaft, schnakisch, V.-Cig. (T.).
  66. 1. búrkati, bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.- Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. buriti.
  67. 2. bȗrkati, -am, vb. impf. = burke uganjati, Cig., M.
  68. búrkav, adj. spaßhaft, Cig.
  69. búrkəlj, -klja, m. die Wasserblase, Z.; — prim. burek.
  70. bȗrkəljc, -kəljca, m. dem. burkelj, die Wasserblase, Kres.
  71. bȗrkež, m. der Possenreißer, der Spaßmacher, Cig., Jan., C.
  72. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
  73. bȗrklast, adj. ungeschickt, M., Kr.
  74. burkláti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt umhergehen oder sich benehmen, Kr.
  75. bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.
  76. búrklišče, n. der Ofengabelstiel.
  77. burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.
  78. burljìv, -íva, adj. tumultuarisch, Jan.
  79. bȗrnica, f. der Fregattenvogel (tachypetes), Erj. (Ž.).
  80. bȗrnič, m. die Fensterhaspe, Cig.
  81. bȗrničək, -čka, m. dem. burnič, Cig.
  82. bȗrnik, m. 1) die Haspe bei Thüren und Fensterladen, in welche der Riegel geschoben wird, V.-Cig., C., Rib.; — 2) der Kloben, die Schere bei einer Wage, das Wagegericht, V.-Cig.
  83. búrnost, f. der Ungestüm, Cig. (T.), nk.
  84. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
  85. bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
  86. bútarica, f. dem. butara, das Bündelchen; — der Palmbusch, Kr.
  87. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
  88. bútora, f. = butara, Meg., Trub., Krelj.
  89. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
  90. buzarǫ̑nski, adj. sakrisch: b. bič! Luderpeitsche! Zora.
  91. cȃdra, f. rdeča volnena krpa na komatu, Gor.- SlN.; — prim. candra.
  92. cafedráti, -ȃm, vb. impf., pogl. cefedrati.
  93. cafodráti, -ȃm, vb. impf. hitro hoditi, da cape lete od človeka, C.; — prim. cefedrati.
  94. cafráti, -ȃm, vb. impf. = cafodrati, Fr.- C.; — prim. cefrati.
  95. cafudráti, -ȃm, vb. impf. nekaj omašnega težko nesti, Levst. (Rok.); — prim. cefedrati.
  96. cafȗra, f. = cafuta, Glas.
  97. cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.- Valj. (Rad); — prim. cajnati.
  98. cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.
  99. cȃmar, -arja, m. = cavmar, zapŠt.
  100. cándər, -dra, m. 1) der Fetzen: candri od njega vise, Dol.; — 2) der Zerlumpte, Dol.

   6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA