r (65.901-66.000)

65901. mitolōški, adj. bajesloven, mythologisch, nk.
65902. mitovína, f. das Lehen, Guts., Jarn.
65903. miváča, f. der Waschlappen, Št.- C., ogr.- C.
65904. míza, f. der Tisch: za mizo sedeti, am Tische, um den Tisch herum sitzen; pri mizi, beim Tische, in der Nähe des Tisches; na mizo nositi, auftragen.
65905. mízast, adj. tischartig, tafelförmig: mizasta gora, der Tafelberg, Cig. (T.).
65906. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
65907. mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
65908. mı̑znica, f. 1) die Tischlade; — 2) der Tischlappen (zum Abwischen des Tisches), Kr.
65909. mı̑znik, m. 1) der Truchsess, Cig., Let., Cv.; — 2) das Tischtuch, C.; — 3) = miznjak 1), C.
65910. mı̑zništvọ, n. das Amt des Truchsessen, Cig.
65911. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
65912. mizolìz, -líza, m. der Näscher, C.
65913. míža, f. das Zuhalten der Augen, Mik.
65914. mížati, -ím, vb. impf. = mežati.
65915. mižàv, -áva, adj. = mežav, Mik.; mižavo gledati, Jurč.
65916. mižávost, f. = mežavost, Cig., Jan.
65917. mı̑žəc, -žca, m. der Blinzler, Jan.
65918. mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
65919. mižkȗt, m. die Fledermaus, Solkan- Erj. (Torb.).
65920. mižnják, m., Jan., pogl. miznjak 2).
65921. mižol, m. = mužol, das Trinkglas, C., Nov.
65922. mlàč, mláča, m. 1) kamen za črno moko, C.; na mlač mleti = črno mleti, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) mešanica vsakovrstnega žita, kakor ga mlinar pobira od meljajev, Erj. (Torb.), Kras.
65923. mlȃčəc, -čca, m. das Zartried (isolepis), Medv. (Rok.).
65924. mláčən, -čna, adj. lau; mlačna voda; mlačno vreme; — lausinnig, indifferent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
65925. mláčenje, n. das Dreschen.
65926. mlȃčəv, -čve, f. das Dreschen, Cig., Jurč., Dol., Gor.
65927. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
65928. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
65929. mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Hrušica- Erj. (Torb.).
65930. 1. mláčiti, mlȃčim, vb. impf. lau machen, Cig., C.
65931. 2. mláčiti, -im, vb. impf. mlake delati razlivajoč vodo, n. pr. po sobi, C.
65932. mlȃčje, n. coll. Lachen; die Sumpfgegend, Mur.
65933. mláčnast, adj. laulich, Cig.
65934. 1. mlȃčnat, adj. laulich, C.
65935. 2. mlȃčnat, adj. = mlačev: mlačnato zrnje, Nov.
65936. mlȃčnež, m. der Lauling, Cig., Jan., C., nk.
65937. mlȃčnica, f. das Pfützenwasser, Cig.
65938. mlȃčnik, m. = mlačnež, Cig.
65939. mláčnost, f. die Lauheit, die Lauigkeit; der Indifferentismus, Cig. (T.).
65940. mlȃčva, f. = mlačev, das Dreschen, der Drusch; o mlačvi, zur Dreschzeit.
65941. mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.- C., Danj.- Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).
65942. mlȃd, -ı̑, f. junger Nachwuchs beim Vieh und Geflügel, Krn- Erj. (Torb.).
65943. mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.- Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
65944. mládčək, -čka, m. dem. mladec; der Frischling, (mlasček) Cig.
65945. mladè, -ę́ta, m. junger Mensch, Jan., Let.; — das Junge, C.
65946. mládəc, -dca, m. junger Mensch, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — mladci = mlad f. die Jungen, die junge Zucht, Cig.; prasice imajo mladce (mlasce), po štiri, pet, šest, Ravn. (Abc.).
65947. mládən, -dna, adj. mürbe, weich, Z., Mik.; mladno sadje, Dol.
65948. mladę́nče, -eta, n. das Knäblein, C.
65949. mladę́nčək, -čka, m. dem. mladenec, der Knabe, Mur., Ravn.
65950. mladę́nčič, m. dem. mladenec; der Knabe, Mur., Dalm., Slom., SlN.
65951. mladę́nəc, -nca, m. der Jüngling, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Raič (Slov.), Vrt.
65952. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
65953. mladę́niščnica, f. das Knabenseminar, Cv.
65954. mladę́niški, adj. Jünglings-, Jugend-, jugendlich; mladeniška navdušenost.
65955. mladę́ništvọ, n. das Jünglingsalter, das Jünglingsleben.
65956. mladẹ̑nje, n. das Jungwerden, M.
65957. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
65958. mladę́nkinja, f. = mladenka 1), vzhŠt.- C.
65959. mladę́nski, adj. jugendlich: mladenske prsi, Levst. (Zb. sp.).
65960. mladẹ́ti, -ím, vb. impf. jung werden, sich verjüngen, Mur., Jan., Met.
65961. mladę̑tina, f. die junge Brut, C.; — junger Waldbestand, Litija- Svet. (Rok.).
65962. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
65963. mladę̑znost, f. = mladezen 1), ogr.- C.
65964. mlȃdež, m. 1) der Neumond, C.; — 2) tri leta star trs, C.
65965. mlȃdež, f. = mladina, die Jugend, Cig., Jan., nk.; — hs.
65966. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
65967. mladìč, -íča, m. 1) das Junge von einem Thiere; Abel mu prvega mladiča od svoje črede daruje, Ravn.; pos. mladiči, die junge Vogelbrut; orlovi mladiči, Ravn.; — 2) junger Bienenstock, Jarn., Mur., Cig., Jan., C., Met.; — 3) der Junge, junger Bursche, Cig., Jan., C.; — 4) mladiči, das Brautpaar, Dol.- Cig., Jan.; — tudi: mlȃdič, Valj. (Rad).
65968. mladı̑čək, -čka, m. dem. mladič, das Junge, ogr.- Valj. (Rad), Vrt.; — junges Vögelein, LjZv.
65969. mládičək, -čka, adj. sehr jung, Mur., C.
65970. mladíčən, -čna, adj. jugendlich, Jan.
65971. mladíčica, f. dem. mladika, junges Zweiglein.
65972. mladı̑čje, n. coll. junge Zweige.
65973. mladı̑čnat, adj. voll junger Zweige, Mur.
65974. mladı̑čnik, m. der Jungferschwarm, C.
65975. mladíka, f. junger Trieb o. Zweig; divja, nora m., der Wasserast, die Wasserrebe, Cig.
65976. mladíkast, adj. einem jungen Triebe ähnlich: jung, Cig., C.
65977. mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.
65978. mladíkavəc, -vca, m. junger Bursche, SlN.; kaj bi se tak mladikavec o babi menil! Jurč.
65979. mladíkavina, f. junges Holz, Cig.
65980. mladína, f. coll. 1) die Jugend, die jungen Leute; — 2) die junge Brut o. Zucht, das Jungvieh, Cig., Jan., M.; — 3) neue Feldfrüchte, M.; junger, neuer Wein, C.; — 4) mesečna m., der Neumond, C.
65981. mladı̑nəc, -nca, m. junger Mensch: Popravdne starine Ovrže mladin'c, Vod. (Pes.); — junger Rebenstock, C.
65982. mladı̑nka, f. die Bierwürze, DZ.; — češ.
65983. mladinoljùb, -ljúba, m. der Jugendfreund, nk.
65984. mladı̑nski, adj. Jugend-, Mur., Cig.; mladinski spisi, LjZv.
65985. mladíšče, n. der Ort, wo Flachs oder Hanf geröstet wird, die Röste, Cig.
65986. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
65987. mladjè, n. coll. junge Triebe, junger Anwachs, junges Holz.
65988. mladlẹ̑tək, -tka, m. der Frühling, Meg.- Mik., Mur., Jan., C.
65989. mladlẹ̑tje, n. = mladoletje, Meg.- Mik., Mur., Jan.
65990. mladokljùn, -kljúna, adj. jungschnäbelig, Cig., C.; On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Preš.
65991. mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
65992. mladolẹ̀t, -lẹ́ta, adj. jung: Po svetu šel sem mladolet, Str.; minderjährig, LjZv., Let., SlN.
65993. mladolẹ̑təc, -tca, m. der Frühjahrheilige, C.
65994. mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.
65995. mladolẹ̑tje, n. der Frühling, Trst. (Let.), Zora.
65996. mladolẹ̑tnica, f. 1) die Minderjährige, Z.; — 2) rumenkasta m., die gelbliche Frühlingsfliege (phryganea flavicornis), Erj. (Ž.).
65997. mladolẹ̑tnik, m. der Minderjährige, Z., nk.
65998. mladolìc, -líca, adj. = mladoličen: deva mladolica, Str.
65999. mladolíčən, -čna, adj. von jugendlichem Antlitz, jung aussehend: lipa ima prav mladolično skorjo, Bes.
66000. mladolìk, -líka, adj. = mladoličen: mladoliki svetniki, Levst. (Zb. sp.).

   65.401 65.501 65.601 65.701 65.801 65.901 66.001 66.101 66.201 66.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani