Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.801-65.900)

  1. mīmičən, -čna, adj. k mimiki spadajoč, mimisch.
  2. mīmik, m. der Mimiker.
  3. mīmika, f. die Geberdensprache, die Mimik.
  4. mı̑mọ, * I. adv. vorüber, vorbei; m. iti, vorüber gehen; — II. praep. c. gen. 1) an — vorbei; mimo česa, koga iti; — 2) außer; vsi mimo tebe; mimo tega, außerdem, überdies; — 3) im Vergleich zu: on ni tacega trpljenja mimo druzih zaslužil, Dalm.; (za komparativom) als: moja hiša je lepša mimo tvoje; mimo vseh kupcev, vor allen Käufern, Rec.
  5. mimočútən, -tna, adj. außersinnlich, Cig. (T.).
  6. mı̑mod, adv. = mimo, vorüber: šel je mimod, C., vzhŠt.
  7. mimohòd, -hǫ́da, m. der Vorübergang, Mur., Cig., DZ.
  8. mimohǫ̑dəc, -dca, m. der Vorübergehende, Cig.
  9. mimohǫ́ja, f. das Vorübergehen, C.
  10. mimolèt, -lę́ta, m. der Durchstrich (der Zugvögel), Cig.
  11. mincən, -cəna, adj. = micen, winzig, Mik., Npes.-Vraz, Št.- Trst. (Let.), Nov.
  12. minèč, -ę́ča, adj., Guts. (Res.), pogl. minljiv.
  13. 1. mı̑nək, -nka, m. mlada žaba, der Kaulkopf, Tolm.- Erj. (Torb.).
  14. 2. mı̑nək, -nka, m. v rekih: na juhi ni ne cinka ne minka, Gor.; ni imelo ne cinka ne minka, Pohl. (Km.).
  15. minən, -nəna, adj. = majhen, Rož.- Kres.
  16. minẹ́vati, -am, vb. impf. schwinden, vergehen, Jan., nk.; tedni so minevali, kakor ure, Erj. (Izb. sp.).
  17. mínica, f. zlata m., der Rosen- oder Goldkäfer (cetonia aurata), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Buschwindblume, weißes Waldhähnchen (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.).
  18. mīnij, m. der Mennig (minium), ( chem.), Cig. (T.).
  19. minimālən, -lna, adj. najmanjši, Minimal-, DZ.
  20. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
  21. minljìv, -íva, adj. vergänglich; vsaka sila je minljiva.
  22. minljívost, f. die Vergänglichkeit.
  23. minòč, -ǫ́ča, adj. = minljiv, (minuč) Meg., Krelj, Dalm.
  24. minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  25. minováti, -ȗjem, vb. impf. ad miniti; (allmählich) vergehen, Šol.
  26. minuēnd, m. zmanjševanec, der Minuend.
  27. minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.
  28. minūtən, -tna, adj. Minuten-.
  29. minūtnik, m. der Minutenzeiger, Cig. (T.); — rus.
  30. mísanje, n. das Haaren, Mur., Jan.
  31. mísati se, -am se, vb. impf. = misiti se, Mur., Mik.
  32. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  33. mı̑səłca, f. 1) dem. misel, Valj. (Rad); — 2) = dobra misel, Hal.- C.
  34. mı̑səłka, f. der Gedankenstrich, ogr.- C.
  35. mı̑səłn, -səłna, adj. Gedanken-, (mislen) Cig. (T.); intellectuell, Cig.
  36. mı̑səłnik, m. = mislec, der Denker, Cig. (T.).
  37. mı̑səłnost, f. die Denkkraft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  38. mísija, f. poslanstvo, die Mission, Cig. (T.), Cig., Jan.
  39. misijǫ̑n, m. von Missionären abgehaltener Predigtencyklus, die Mission.
  40. misijǫ̑nəc, -nca, m. = misijonar, C.
  41. misijǫ̑nski, adj. Missions-.
  42. mísika, f. ime psici, kajk.- Valj. (Rad).
  43. mísiti se, mı̑sim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.- Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.
  44. mı̑sləc, -sləca, -səłca, m. der Denker, Jan., C., nk.; stari miselci, LjZv.
  45. mı̑slək, -sləka, m. ime volu, kajk.- Valj. (Rad).
  46. mislı̑telj, m. der Denker, Cig. (T.), SlN.
  47. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
  48. mislìv, -íva, adj. 1) denkend, Z.; — verständig: Naravna je i misliva, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedankenreich: misliva pripodoba, Zv.
  49. mislı̑vəc, -vca, m. der Denker, Cig., Jan.
  50. misticīzəm, -zma, m. pretirana gojitev skrivnostnih naukov, der Mysticismus.
  51. místičən, -čna, adj. skrivnosten, mystisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  52. mistifikácija, f. zvoditev lahkovernega človeka, die Mystification, Cig. (T.), nk.
  53. mīstik, m. kdor se z mistiko peča, der Mystiker.
  54. místika, f. skrivnostni verski nauk, die Mystik.
  55. mìš, míši, f. 1) die Maus (mus); domača, hišna m., die Hausmaus (mus musculus); dimasta m., die Brandmaus (m. agrarius), Jan. (H.); poljska m., die Feldmaus (hypudaeus arvalis), Erj. (Ž.); — moker kakor miš; reven kakor jara miš, Jurč.; ni ptič ni miš, er hat keinen ausgesprochenen Charakter, Jurč.; slepe miši loviti, "blinde Kuh" spielen; — mìš, míša, m., Valj. (Rad), Dol., kajk.
  56. mišák, m. 1) das Mausmännchen, C.; — 2) ein unfruchtbarer Weinstock, C.
  57. míšast, adj. mausfarben, V.-Cig.
  58. mı̑šca, f. 1) dem. miš; — 2) der Muskel, C., LjZv.; ( nav. mišica); — 3) der Oberarm, C.; za mišce se primeta, da bi se metala, C., vzhŠt.
  59. míše, -eta, n. das Mäuschen, Mik., Vrt.; Prišla je miška z mišeti, Npes.-K.; — mišè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  60. mı̑šəc, -šca, m. ein mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig., Jan.
  61. mišejẹ́dina, f. der Mäusefraß, C.
  62. míšəlj, -šlja, m. v uganki: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja; Mišelj dolu pade, Krocelj ga popade, (svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  63. mišelǫ̑vka, f. die Mäusefalle, V.-Cig., Jan., M., Dol.
  64. míšenje, n. das Mausen, die Mause, Jarn., Jan.
  65. míševina, f. = mišina, Cig.
  66. míšica, f. = mišca 2), der Muskel, Cig., Jan., Erj. (Som.), nk.
  67. míšičast, adj. muskulös, C.
  68. míšičən, -čna, adj. Muskel-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  69. míšičje, n. das Muskelsystem, Erj. (Som.).
  70. míšičnat, adj. muskelig, Cig., Jan.
  71. míšina, f. das Mäuseloch.
  72. mı̑šjak, m. 1) der Mäusekoth; — 2) der Fleckenschierling (conium maculatum), Cig., Medv. (Rok.); = pikasti m., Tuš. (R.).
  73. mı̑šji, adj. Maus-, Mäuse-; mišji rep; mišja dlaka, die Flaumfedern, Zv.
  74. mı̑šjica, f. das Giftmehl, der Hüttenrauch, Erj. (Min.).
  75. mı̑ška, f. 1) dem. miš, das Mäuschen; — 2) = mišca 2), der Muskel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrtov.; — 3) der Oberarm, ogr.- C., Mik.; pokrepi svoje miške, C.; za miške se prijeti, Mik.
  76. mı̑ško, m. mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig.
  77. mišljȃva, f. 1) die Denkform, Cig., Jan.; — 2) die Denkart, die Gesinnung, Cig., Jan., C.
  78. mišljénje, n. das Denken; — die Denkart, die Gesinnung, Jan., Cig. (T.), nk.
  79. mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
  80. mı̑šničən, -čna, adj. Arsenik-, Cig., Jan.
  81. mı̑šnik, * m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme- Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
  82. mı̑šnjak, m. 1) die unterste Mandelgarbe, C.; — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); kleinbeeriger Mosler, weißer Grob-Heunisch, Trumm.
  83. mit, f. die Stange, der Pfosten, die Säule, Rez.- C.; — prim. 2. met f.
  84. mı̑ta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
  85. mítav, adj. bestechlich, C.
  86. mı̑tək, -tka, m. die Zollgebür, Mur.
  87. mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
  88. míti, mı̑jem, vb. impf. waschen.
  89. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
  90. mı̑tnica, f. das Zollhaus, Mur., Cig., Jan.; — die Maut, Levst. (Pril.), nk.
  91. mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
  92. mitnína, f. der Zoll: zakon o mitnini, die Zollordnung, Levst. (Nauk); — die Mautgebür, Z., Jan. (H.).
  93. mitniníšče, n. das Zollgebiet, Jan. (H.).
  94. mitnı̑nski, adj. Zoll-: mitninski zakon, Levst. (Nauk).
  95. mitnı̑nstvọ, n. das Zollwesen, Jan. (H.).
  96. mı̑tniški, adj. Maut-: mitniške pristojbine, DZkr.
  97. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  98. mitolōg, m. bajeslovec, der Mytholog.
  99. mitolōgičən, -čna, adj. = mitološki, mythologisch, Cig., Jan., nk.
  100. mitologı̑ja, f. bajeslovje, die Mythologie.

   65.301 65.401 65.501 65.601 65.701 65.801 65.901 66.001 66.101 66.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA