Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.701-65.800)

  1. mihǫ̑lščak, m. der Monat September, ogr.- M., Fr., ogr.- C., Valj. (Rad).
  2. mihǫ̑lščnik, m. miholščak, Fr., ogr.- C.
  3. mijȃvək, -vka, m. das Miauen, Cig., Jan.
  4. mijȃvkanje, n. das Miauen.
  5. mijȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen.
  6. mı̑k, m. der Reiz, Cig., Jan.; — die Anwandlung, der Trieb, die Lust, Mur., Cig., Jan., C.; mik ga je prijel, Ljub.; m. do nenavadnih jedi, das Verlangen nach ungewöhnlichen Speisen, Mur.; sla in mik po posebnih grižljajih in kapljicah, Ravn.- Valj. (Rad).
  7. mikáč, m. der Hechler, Cig.
  8. mikačíca, f. die Hechlerin, Cig.
  9. mikȃčka, f. die Hechlerin, Cig.
  10. míkalica, f. das Zucken, Mur., Cig., C.
  11. mikȃłnica, f. 1) = mikalnik, Cig., Jan.; — 2) die Bildungsanstalt: šola je m., Nov.- C.
  12. mikȃłnik, m. = greben, die Hechel, Mur., V.-Cig., Jan.
  13. mikálọ, n. 1) die Hechelmaschine, Cig. (T.); — 2) das Reizmittel, Jan.
  14. mı̑kanica, f. ein Bund gehechelten Flachses, Z.
  15. mı̑kast, adj. bissig (o psih), C.; — prim. mikati 1).
  16. mikástiti, -ȃstim, vb. impf. = mekastiti, rütteln, schütteln, zerren, Jan., Mik., C., Lašče- Levst. ( Glas.); vihar je mikastil staro zidovje, Zv.; m. se, raufen: trgajo in mikastijo se za drobiž, Zv.
  17. mı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.
  18. míkati se, -am se, vb. impf. von sich in der Mehrzahl sprechen, "mi" statt "jaz" sagen, C.
  19. míkav, adj. bissig: m. pes, C.
  20. mı̑kavəc, -vca, m. 1) der Zupfer, Mur.; — 2) der Hechler, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Mühlbeutel, C.
  21. míkavən, -vna, adj. reizend, einnehmend, interessant, Cig., Jan., nk.; mikavna knjiga, Cv.; — govori se tudi: mikáven.
  22. mı̑kavka, f. die Hechlerin, Cig.
  23. míkavnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Jan., Cv., nk.
  24. mı̑kəc, -kca, m. der Mühlbeutel, Cig.
  25. mìkən, -kəna, adj. = micen, winzig, Kor.- M., Rož.- Kres.
  26. miketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, zerren: neusmiljeno stresati in m. koga, Jurč.
  27. miketúlja, f. der Mühlbeutel, Cig., Jan.
  28. mı̑ł, -ı̑, f. = mel, f. mergelartige Erde, Rib.- Mik.; (mı̑ł, m., Valj. [Rad]).
  29. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
  30. mílast, adj. seifenartig, Cig., Jan.
  31. míłčək, -čka, m. dem. milec; der Liebling, das Herzenskind, Cig., Jan., C.
  32. míłəc, -lca, m. der Geliebte, Bes., Zora.
  33. mílen, adj. lieb: ljubica milena, Cig., C., Npes.-K.; Ji Milica prav'jo, Res milena vsa, Vod. (Pes.); — iz hs. (?)
  34. 1. míłən, -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.- Vest.
  35. 2. míłən, -lna, adj. Seifen-, Cig., Jan.; mı̑łni klej, der Seifenleim, Cig. (T.).
  36. mı̑lica, f. das Liebchen, Cig., Jan., C., Bes.
  37. milīcija, f. die Miliz, Cig. (T.).
  38. milijǫ̑n, m. die Million.
  39. milijǫ̑novka, f. der Millioner (Zahlzeichen), Cig.
  40. milína, f. die Anmuth, die Lieblichkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
  41. míliti, * -ím, vb. impf. seifen, einseifen, Mur., Cig., Jan.; — prim. milo.
  42. míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.
  43. mı̑lja, f. die Meile.
  44. miljáčina, f. = melina, mel, die Riese, Koborid ( Goriš.).
  45. míljati se, -am se, vb. impf. winseln, C.
  46. miljȃva, f. = žerjavica (morda: muljava?), Drežnica- Erj. (Torb.).
  47. miljekàz, -káza, m. der Meilenzeiger, Cig., Jan.
  48. 1. míljen, adj. lieb, geliebt, Štrek.; anmuthig, Jan., Cig. (T.); — prim. milen.
  49. 2. mı̑ljən, -ljna, adj. Meilen-, Cig., Jan.
  50. míljenčək, -čka, m. dem. miljenec; der Liebling, das Herzenskind, Cig.
  51. míljenəc, -nca, m. der Liebling, Jan.
  52. míljenica, f. die Geliebte, Jan., SlN.
  53. míljenka, f. die Geliebte, Cig.
  54. mı̑ljnik, m. der Meilenzeiger, Jan., Cig. (T.), C., Nov.
  55. miljnína, f. das Meilengeld, Cig.
  56. 1. milka, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
  57. 2. mı̑łka, f. feiner Flusssand: milko rabijo zidarji, Ljub.
  58. miłkováti se, -ȗjem se, vb. impf. liebeln, C.; m. se s kom, SlN.- C.
  59. mı̑łnat, adj. seifig, Mur., Cig.
  60. mı̑łnica, f. 1) das Seifenwasser, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) das Seifenkraut (saponaria), Cig., C., Tuš. (B.).
  61. mílọ, n. das Waschmittel: die Seife, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  62. milóba, f. 1) die Wehmuth, Cig., Jan., M., C.; — 2) die Holdseligkeit, Cig. (T.), nk.
  63. milóbən, -bna, adj. wehmüthig, Cig., Jan.
  64. milǫ̑ča, f. = milost, die Gnade, ogr.- C.
  65. miločútən, -tna, adj. Mitgefühl habend: ubogim m., skrben oče, Slom.
  66. milodùh, -dúha, adj. wohlriechend, Vrt.
  67. miloglásən, -sna, adj. sanft o. lieblich tönend, Jan., M., C., nk.
  68. miloglȃsje, n. der liebliche Klang, der Wohlklang, Jan., M., nk.
  69. mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.- Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
  70. mílostən, -tna, adj. gnädig, barmherzig; — milostna gospa! gnädige Frau! nk.
  71. milostínja, f. das Almosen, Mur., Cig., Jan., Mik.; v pušico milostinjo dajati, Zv.
  72. milostíti, -ím, vb. impf. begnadigen, Jan.; m. upornike, Zv.; kaznovati in m., Zv.
  73. milostìv, -íva, adj. = milostljiv, gnädig, gnadenvoll, barmherzig, Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.), Schönl., Kast., nk.; pogleda ga s svojimi milostivimi očmi, Jsvkr.
  74. milostívən, -vna, adj. = milostiv, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  75. milostívnost, f. = milostivost, Mur., Jan.
  76. milostívost, f. die Barmherzigkeit, die Gnade, M.
  77. milostljìv, -íva, adj. gnädig, barmherzig; bodi nam milostljiv! milostljivi gospod! gnädiger Herr! — tudi: mílostljiv.
  78. milostljívost, f. die Barmherzigkeit.
  79. mílostnik, m. der Erbarmer, Jan.
  80. mílostnost, f. die Barmherzigkeit, Mur., Cig.
  81. mílošča, f. = milost, Habd.- Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.- C., ogr.- C., Let.
  82. míloščina, f. das Almosen; miloščine prositi, um ein Almosen bitten.
  83. míloščinski, adj. Almosen-.
  84. milóta, f. die Anmuth, Cig. (T.), Jan., Šol., Z., nk.; milota jih je gledati, es ist eine Wonne, sie anzuschauen, Prip.- Mik.
  85. milótən, -tna, adj. anmuthig, nk.; — mild, ZgD.
  86. milotı̑nka, f. = elegija, Nov., Zora, Let.
  87. milótnost, f. der Liebreiz, Cig. (T.), nk.
  88. milotǫ̑žən, -žna, adj. elegisch, wehmüthig, Cig. (T.), Jan.
  89. milováłən, -łna, adj. bedauernd, Beileids-, nk.
  90. milovánəc, -nca, m. der Bedauerte, Cig.
  91. milovȃnje, n. das Bemitleiden, das Bedauern, Dict., Cig., Jan., M., Rez.- Valj. (Rad).
  92. milovánka, f. die Bedauerte, ZgD.
  93. milováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bemitleiden, bedauern, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) m. se komu, jemandem schmeicheln, Polj.; — tudi mílovati, -vam, Ravn., Vrtov.
  94. milovȃvəc, -vca, m. der Bemitleider, Mur., Cig.
  95. milovȃvka, f. die Bemitleiderin, Z.
  96. mílovəc, -vca, m. 1) der Seifengeist, Strp.; — 2) der Seifenstein, C.
  97. milovídən, -dna, adj. lieblich anzusehen, graziös, Cig. (T.); srebro je milovidno belo, demant je miloviden, Erj. (Min.).
  98. mílovka, f. der Talk, h. t.- Cig. (T.).
  99. milozvǫ̑čən, -čna, adj. lieblich klingend, nk.
  100. milozvòk, -zvǫ́ka, adj. lieblich klingend, Cig. (T.).

   65.201 65.301 65.401 65.501 65.601 65.701 65.801 65.901 66.001 66.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA