Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.601-65.700)

  1. mẹzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) etwas Weiches ( z. B. Trauben) treten, Z.; in Weichem einhergehen, C.; po blatu m., Dol.; bom videl, kdo mezga po njivi, Jurč.; po praproti mezgati v dolino, Jurč.; — 2) mẹ́zgati se, = v mezgi biti: vrba mezga, SlGor.
  2. mẹ̑zgəc, -əca, m. = smrkavec, der Rotzbube, Jan., C., Mik.
  3. mẹ̑zgəcast, adj. = smrkav, Mik.
  4. mẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. in Weichem herumtreten, Z., C.; m. po blatu, im Kothe herumspringen, Z.; — zappeln, Guts.
  5. məzgíca, f. die Mauleselin, Dict.
  6. mę̑zginja, f. = mezgica, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  7. mẹ̑zgnat, adj. saftig (von Pflanzen), Mur., C.
  8. mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
  9. mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  10. mẹzgovòd, -vǫ́da, m. der Milchbrustgang, Cig. (T.); = prsni m., Erj. (Som.).
  11. məzgúlja, f. = mezgica, die Mauleselin, Cig.
  12. məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.
  13. məzínast, adj. morastig, V.-Cig.
  14. mẹzı̑nčək, -čka, m. dem. mezinec.
  15. mẹzı̑nəc, -nca, m. 1) der kleine Finger an der Hand; — 2) der jüngste Sohn, (maz-) Cig.; — 3) die Schafgarbe (achillea millefolium), M., C., vzhŠt.; — tudi: das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
  16. mẹzı̑nək, -nka, m. = mezinec, Meg.
  17. mẹzínica, f. = mezinka, Cig.
  18. mẹzı̑nka, f. die jüngste Tochter, Cig.
  19. mẹ́ziti, -im, vb. impf. 1) bewegen, regen, schütteln, Cig., Jan., C., Poh.; nobeden vetrič ni zastave mezil, Kres; m. se, sich bewegen, sich regen, Cig.; — 2) wetzen, unruhig sein, vzhŠt.- C.
  20. mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
  21. mezlȃnast, adj. kar je iz mezlana.
  22. mezlȃnka, f. eine Art Weiberkittel, Mur., M.
  23. mẹzljìv, -íva, adj. beweglich, C.
  24. məžȃj, m. der Augenblick, C.
  25. məžálọ, n. der Blinzler ( zaničlj.), Cig.
  26. məžȃnje, n. das Geschlossenhalten der Augen.
  27. məžáti, -ím, vb. impf. die Augen geschlossen halten; — solnce meži, die Sonne scheint durch die Wolken hindurch, Tolm.; — vreme meži, das Wetter ist trübe.
  28. məžàv, -áva, adj. 1) die Augen geschlossen haltend: schläfrig, Gor.; — podajmo se v mežavo deželo, lasst uns schlafen gehen, Št.- C.; — mit halb geschlossenen Augen: mežavo gledati; — 2) düster, trübe (vom Wetter).
  29. məžávost, f. die Trübheit, (miž-) Cig., Jan.
  30. mẹ̑ždžəc, -əca, m. ein Stock zum Zerquetschen von Trauben, Dol.- Mik.; — prim. mezga.
  31. mẹždžę́vən, -vna, adj. = meževen, muževen, saftend (o drevju), BlKr.
  32. mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
  33. mẹžę̑n, adj. = meževen, saftend (von Bäumen), Cig.
  34. mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
  35. məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
  36. məžgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blinzeln, Guts., Mur., Cig., Jan., C., Mik.
  37. məžíkanje, n. das Blinzeln; das Augenspiel, Jan.
  38. məžíkati, -am, vb. impf. blinzeln; winken, SlN.- C.
  39. məžíkav, adj. blinzelnd, Jan.
  40. məžíkavəc, -vca, m. der Blinzler, Jan., Bes.
  41. məžíkniti, -ı̑knem, vb. pf. blinzelnd blicken, Jan. (H.).
  42. mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec- C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
  43. məžkáti, -ȃm, vb. impf. = mežikati, blinzeln, Cig., C.
  44. mə̀žkniti, -nem, vb. pf. blinzelnd blicken, SlN.- C.
  45. məžkováti, -ȗjem, vb. impf. blinzeln, C.
  46. mežljanína, f. verworrene Fäden, Cig.; verfilztes Zeug, Cig.; — prim. meželj 2).
  47. 1. mežljáti, -ȃm, vb. impf. verwirren (beim Garnwinden), M.
  48. 2. məžljáti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, C.
  49. məžljı̑vəc, -vca, m. der Blinzler, C.
  50. məžníca, f. das Augenlid, C.
  51. məžǫ̑čnik, m. der Blinzler, C.
  52. məžočnják, m. der Blinzler, C.
  53. mı̑, pron. wir.
  54. mícati, -mı̑cam, vb. impf. = mikati, rücken, bewegen, Trst. (Let.); — m. se, sich bewegen, Prip.- Mik.
  55. mìcən, -cəna, adj. kleinwinzig, Mur., Cig., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik., SlGor.; — miceno, sehr wenig, Cig.; — prim. mičkin.
  56. mìcənək, -nka, adj. kleinwinzig, Mur.
  57. mìcicən, -cna, adj. = micen, C.
  58. mìckən, -əna, adj. kleinwinzig, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  59. 1. míčən, -čna, adj. reizend, interessant, Cig., Jan., C., Mik., nk.
  60. 2. míčən, -čna, adj. weich: mično sadje, mürbes, abgelegenes Obst, Guts.; — milde, sanft, Guts., Jarn.; — nam. mečen?
  61. mìčikən, -kna, adj. sehr klein, Mik.
  62. mìčinək, -nka, adj. kleinwinzig, mičinko, ganz wenig, Celjska ok.
  63. mìčkən, -əna, adj. sehr klein, Cig., Jan., C.
  64. mìčkin, adj. sehr klein, Štrek., Volče- Erj. (Torb.); mičkino, sehr wenig, Cig.; — prim. it. miccino, miccichino, wenig, ein bisschen, Mik. (Et.).
  65. mičljìv, -íva, adj. = 1. mičen, niedlich, Guts., Mur.
  66. míčnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Cig. (T.), M., nk.
  67. mı̑dva, mę̑dvẹ, pron. wir zwei.
  68. mı̑g, m. der Augenwink, Cig., M., C., ogr.- Mik.; der Augenblick, Mur., Cig.
  69. míga, f. die Augenwimper, Mur., C., jvzhŠt.
  70. migáč, m. neka užitna goba, Hal.- C.
  71. mígalica, f. das Zittergras (briza), Jan. (H.).
  72. mígalọ, n. der Winker ( zaničlj.), Cig.
  73. míganje, n. das Winken mit den Augen; — das Hinundherbewegen; — das Wimmeln, M.
  74. mígati, mı̑gam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
  75. mígavəc, -vca, m. 1) der einen Theil des Körpers fortwährend bewegt, Mur.; — 2) der Winker, Jan., Valj. (Rad); — 3) das Uhrpendel, SlN.- C.
  76. mígavka, f. die Augenwimper, C.
  77. mı̑gavt, m. ein unruhiger Mensch, Mik.
  78. mı̑gəljčək, -čka, m. dem. migljec; — pozlačene ali posrebrene rese na pirhih, Gor.- Levst. (M.).
  79. migetȃłka, f. die Flimmerzelle, das Flimmerhaar, Erj. (Som.).
  80. migetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = megetati; 1) kleine, schnelle Bewegungen machen: z očmi m., mit den Augen blinzeln, zwinkern, Mur., C.; — 2) flimmern: migeta mi pred očmi, Vrt.; — schimmern, Cig.; zvezde migetajo, Let.; nebo migeta od zvezd, C.
  81. migę̑təc, -tca, m. der Schimmer, C.
  82. mı̑gič, m. = štorovka, neka užitna goba po štorih, C.
  83. miglica, f. = migalica, das Zittergras (briza), Medv. (Rok.).
  84. mı̑glja, f. das Straußgras (agrostis), C.
  85. migljáč, m. die Zitterpappel (populus tremula), Cig.
  86. mı̑gljaj, m. der Wink; na migljaj, Cig.; — der Augenblick, Cig., M., Ravn.- Valj. (Rad).
  87. migljȃnje, n. eine zitternde Bewegung; das Gewimmel; das Gefunkel, das Flimmern.
  88. migljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnell hinundherbewegen: z očmi m., blinzeln, Cig., Mik.; — z repom m., wedeln; — 2) in zitternder Bewegung sein, flimmern, schimmern; pred očmi mi miglja; zvezde migljajo na nebu; — 3) wimmeln.
  89. mı̑gljəc, -əca, m. neka reč, ki miga: = fegec: stroj, podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče (= fegeče), a ne ruži in ne ropoče, Raič ( Let.).
  90. migljenka, f. der Flitter, Jan., Mik.
  91. migljìv, -íva, adj. beweglich: oko je migljivo, Cig. (T.); — stsl.
  92. mígniti, mı̑gnem, vb. pf. winken; — Janezu in Jakopu migneta pomagat, Ravn.; — kakor bi mignil, in einem Augenblick; predno mignil bi z očmi, Preš.
  93. mígnjenje, n. der Wink, Cig., ogr.- M.
  94. mı̑goma, adv. augenblicklich, Bes., SlN.- C.
  95. mihȃlək, -lka, m. = mihec, das Schnappmesserchen, Mur.
  96. mihȃlščak, m. der September, Valj. (Rad).
  97. mihati se, -am se, vb. impf. planlos hinundhergehen, BlKr.
  98. mı̑həc, -hca, m. das Schnappmesserchen, Mur., Jan., C.
  99. mı̑hən, -həna, adj. = majhen, Guts., Goriš.- Mik., KrGora; mihen čas, Guts. (Res.); Mam miheno kajžo, Npes.-Schein.
  100. mihǫ̑lka, f. neka hruška, ki dozori o sv. Mihelu, Erj. (Torb.).

   65.101 65.201 65.301 65.401 65.501 65.601 65.701 65.801 65.901 66.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA