Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.597-65.696)

  1. mezȇlj, m. = mozolj, Tolm.- Štrek. (Let.).
  2. məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).
  3. mə̀zg, -zgà, m. der Maulesel (od konja in oslice), (equus hinnus), Dict., Habd.- Mik., Erj. (Ž.).
  4. mẹ́zga, f. 1) der Baumsaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., BlKr.; drevje je v mezgi, Št.; — der Saft: grozdna m., der Traubensaft, Danj. (Posv. p.); — 2) der Nahrungssaft im Körper (chylus), Erj. (Z., Som.).
  5. mẹzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) etwas Weiches ( z. B. Trauben) treten, Z.; in Weichem einhergehen, C.; po blatu m., Dol.; bom videl, kdo mezga po njivi, Jurč.; po praproti mezgati v dolino, Jurč.; — 2) mẹ́zgati se, = v mezgi biti: vrba mezga, SlGor.
  6. mẹ̑zgəc, -əca, m. = smrkavec, der Rotzbube, Jan., C., Mik.
  7. mẹ̑zgəcast, adj. = smrkav, Mik.
  8. mẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. in Weichem herumtreten, Z., C.; m. po blatu, im Kothe herumspringen, Z.; — zappeln, Guts.
  9. məzgíca, f. die Mauleselin, Dict.
  10. mę̑zginja, f. = mezgica, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  11. mẹ̑zgnat, adj. saftig (von Pflanzen), Mur., C.
  12. mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
  13. mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  14. mẹzgovòd, -vǫ́da, m. der Milchbrustgang, Cig. (T.); = prsni m., Erj. (Som.).
  15. məzgúlja, f. = mezgica, die Mauleselin, Cig.
  16. məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.
  17. məzínast, adj. morastig, V.-Cig.
  18. mẹzı̑nčək, -čka, m. dem. mezinec.
  19. mẹzı̑nəc, -nca, m. 1) der kleine Finger an der Hand; — 2) der jüngste Sohn, (maz-) Cig.; — 3) die Schafgarbe (achillea millefolium), M., C., vzhŠt.; — tudi: das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
  20. mẹzı̑nək, -nka, m. = mezinec, Meg.
  21. mẹzínica, f. = mezinka, Cig.
  22. mẹzı̑nka, f. die jüngste Tochter, Cig.
  23. mẹ́ziti, -im, vb. impf. 1) bewegen, regen, schütteln, Cig., Jan., C., Poh.; nobeden vetrič ni zastave mezil, Kres; m. se, sich bewegen, sich regen, Cig.; — 2) wetzen, unruhig sein, vzhŠt.- C.
  24. mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
  25. mezlȃnast, adj. kar je iz mezlana.
  26. mezlȃnka, f. eine Art Weiberkittel, Mur., M.
  27. mẹzljìv, -íva, adj. beweglich, C.
  28. məžȃj, m. der Augenblick, C.
  29. məžálọ, n. der Blinzler ( zaničlj.), Cig.
  30. məžȃnje, n. das Geschlossenhalten der Augen.
  31. məžáti, -ím, vb. impf. die Augen geschlossen halten; — solnce meži, die Sonne scheint durch die Wolken hindurch, Tolm.; — vreme meži, das Wetter ist trübe.
  32. məžàv, -áva, adj. 1) die Augen geschlossen haltend: schläfrig, Gor.; — podajmo se v mežavo deželo, lasst uns schlafen gehen, Št.- C.; — mit halb geschlossenen Augen: mežavo gledati; — 2) düster, trübe (vom Wetter).
  33. məžávost, f. die Trübheit, (miž-) Cig., Jan.
  34. mẹ̑ždžəc, -əca, m. ein Stock zum Zerquetschen von Trauben, Dol.- Mik.; — prim. mezga.
  35. mẹždžę́vən, -vna, adj. = meževen, muževen, saftend (o drevju), BlKr.
  36. mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
  37. mẹžę̑n, adj. = meževen, saftend (von Bäumen), Cig.
  38. mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
  39. məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
  40. məžgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blinzeln, Guts., Mur., Cig., Jan., C., Mik.
  41. məžíkanje, n. das Blinzeln; das Augenspiel, Jan.
  42. məžíkati, -am, vb. impf. blinzeln; winken, SlN.- C.
  43. məžíkav, adj. blinzelnd, Jan.
  44. məžíkavəc, -vca, m. der Blinzler, Jan., Bes.
  45. məžíkniti, -ı̑knem, vb. pf. blinzelnd blicken, Jan. (H.).
  46. mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec- C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
  47. məžkáti, -ȃm, vb. impf. = mežikati, blinzeln, Cig., C.
  48. mə̀žkniti, -nem, vb. pf. blinzelnd blicken, SlN.- C.
  49. məžkováti, -ȗjem, vb. impf. blinzeln, C.
  50. mežljanína, f. verworrene Fäden, Cig.; verfilztes Zeug, Cig.; — prim. meželj 2).
  51. 1. mežljáti, -ȃm, vb. impf. verwirren (beim Garnwinden), M.
  52. 2. məžljáti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, C.
  53. məžljı̑vəc, -vca, m. der Blinzler, C.
  54. məžníca, f. das Augenlid, C.
  55. məžǫ̑čnik, m. der Blinzler, C.
  56. məžočnják, m. der Blinzler, C.
  57. mı̑, pron. wir.
  58. mícati, -mı̑cam, vb. impf. = mikati, rücken, bewegen, Trst. (Let.); — m. se, sich bewegen, Prip.- Mik.
  59. mìcən, -cəna, adj. kleinwinzig, Mur., Cig., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik., SlGor.; — miceno, sehr wenig, Cig.; — prim. mičkin.
  60. mìcənək, -nka, adj. kleinwinzig, Mur.
  61. mìcicən, -cna, adj. = micen, C.
  62. mìckən, -əna, adj. kleinwinzig, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  63. 1. míčən, -čna, adj. reizend, interessant, Cig., Jan., C., Mik., nk.
  64. 2. míčən, -čna, adj. weich: mično sadje, mürbes, abgelegenes Obst, Guts.; — milde, sanft, Guts., Jarn.; — nam. mečen?
  65. mìčikən, -kna, adj. sehr klein, Mik.
  66. mìčinək, -nka, adj. kleinwinzig, mičinko, ganz wenig, Celjska ok.
  67. mìčkən, -əna, adj. sehr klein, Cig., Jan., C.
  68. mìčkin, adj. sehr klein, Štrek., Volče- Erj. (Torb.); mičkino, sehr wenig, Cig.; — prim. it. miccino, miccichino, wenig, ein bisschen, Mik. (Et.).
  69. mičljìv, -íva, adj. = 1. mičen, niedlich, Guts., Mur.
  70. míčnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Cig. (T.), M., nk.
  71. mı̑dva, mę̑dvẹ, pron. wir zwei.
  72. mı̑g, m. der Augenwink, Cig., M., C., ogr.- Mik.; der Augenblick, Mur., Cig.
  73. míga, f. die Augenwimper, Mur., C., jvzhŠt.
  74. migáč, m. neka užitna goba, Hal.- C.
  75. mígalica, f. das Zittergras (briza), Jan. (H.).
  76. mígalọ, n. der Winker ( zaničlj.), Cig.
  77. míganje, n. das Winken mit den Augen; — das Hinundherbewegen; — das Wimmeln, M.
  78. mígati, mı̑gam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
  79. mígavəc, -vca, m. 1) der einen Theil des Körpers fortwährend bewegt, Mur.; — 2) der Winker, Jan., Valj. (Rad); — 3) das Uhrpendel, SlN.- C.
  80. mígavka, f. die Augenwimper, C.
  81. mı̑gavt, m. ein unruhiger Mensch, Mik.
  82. mı̑gəljčək, -čka, m. dem. migljec; — pozlačene ali posrebrene rese na pirhih, Gor.- Levst. (M.).
  83. migetȃłka, f. die Flimmerzelle, das Flimmerhaar, Erj. (Som.).
  84. migetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = megetati; 1) kleine, schnelle Bewegungen machen: z očmi m., mit den Augen blinzeln, zwinkern, Mur., C.; — 2) flimmern: migeta mi pred očmi, Vrt.; — schimmern, Cig.; zvezde migetajo, Let.; nebo migeta od zvezd, C.
  85. migę̑təc, -tca, m. der Schimmer, C.
  86. mı̑gič, m. = štorovka, neka užitna goba po štorih, C.
  87. miglica, f. = migalica, das Zittergras (briza), Medv. (Rok.).
  88. mı̑glja, f. das Straußgras (agrostis), C.
  89. migljáč, m. die Zitterpappel (populus tremula), Cig.
  90. mı̑gljaj, m. der Wink; na migljaj, Cig.; — der Augenblick, Cig., M., Ravn.- Valj. (Rad).
  91. migljȃnje, n. eine zitternde Bewegung; das Gewimmel; das Gefunkel, das Flimmern.
  92. migljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnell hinundherbewegen: z očmi m., blinzeln, Cig., Mik.; — z repom m., wedeln; — 2) in zitternder Bewegung sein, flimmern, schimmern; pred očmi mi miglja; zvezde migljajo na nebu; — 3) wimmeln.
  93. mı̑gljəc, -əca, m. neka reč, ki miga: = fegec: stroj, podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče (= fegeče), a ne ruži in ne ropoče, Raič ( Let.).
  94. migljenka, f. der Flitter, Jan., Mik.
  95. migljìv, -íva, adj. beweglich: oko je migljivo, Cig. (T.); — stsl.
  96. mígniti, mı̑gnem, vb. pf. winken; — Janezu in Jakopu migneta pomagat, Ravn.; — kakor bi mignil, in einem Augenblick; predno mignil bi z očmi, Preš.
  97. mígnjenje, n. der Wink, Cig., ogr.- M.
  98. mı̑goma, adv. augenblicklich, Bes., SlN.- C.
  99. mihȃlək, -lka, m. = mihec, das Schnappmesserchen, Mur.
  100. mihȃlščak, m. der September, Valj. (Rad).

   65.097 65.197 65.297 65.397 65.497 65.597 65.697 65.797 65.897 65.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA