Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.501-65.600)

  1. metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).
  2. métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
  3. metȃvəc, -vca, m. der Ringer, der Raufbold, Mur., Cig., C.; velik m., nk.
  4. métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
  5. metčíca, f. kleine Stange, C.; — prim. met f. 2).
  6. metelčica, f. Metelkov črkopis, nk.
  7. metelíca, f. = 1. metavica, das Schneegestöber, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Bes.- C.; — hs., češ.
  8. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
  9. metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
  10. metélọ, n. der Rührstock, Šol.; (medelo, Cig., Jan., Gor.- M.).
  11. mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
  12. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
  13. mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
  14. meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
  15. 1. meténje, n. das Kehren, M.
  16. 2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
  17. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
  18. 1. mę̑təv, -tve, f. neka mreža v ribjo lov, Cerknica- Erj. (Torb.).
  19. 2. mę̑təv, -tve, f. 1) das Reiben, Cig., Jan.; — 2) das Austreten der Hirse, Cig.; — 3) das Oelschlagen, Slom.- C.
  20. 1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  21. 2. mę̑tež, m. 1) die Verwirrung, das Gewirre, V.-Cig., Jan., C.; das Gewühl, Šol.; bojni m., nk.; — der Tumult, die Meuterei (po stsl., rus.), Cig., C., DZ.; — 2) die Unpässlichkeit, der Katzenjammer, Z., Dol.; — 3) der Oelsatz, Cig.
  22. 1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
  23. 2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
  24. metežíti, -ím, vb. impf. trüben: vodo m., C.
  25. mę̑težnik, m. der Meuterer, Cig. (T.).
  26. mę́ti, mánem, vb. impf. 1) reiben; roke, oči m.; — m. se, sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; z rokami proso m., Gor., Št.; (z nogami) m. proso, die Hirse austreten; — z valjarjem m., auswalzen, Cig.; — 2) mit kleinen Schritten gehen, Cig., SlGor.- C.; — 3) saumselig sein, zaudern, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  27. mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.- Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.
  28. metìč, -íča, m. der Butterstößel, Cig.
  29. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
  30. metíljav, -áva, adj. drehkrank, Jan.
  31. metíljavica, f. die Drehkrankheit der Schafe, Jan.
  32. metı̑ljək, -ljka, m. dem. metilj, der Schmetterling, Gor.
  33. metı̑łnica, f. der Rührkübel, Mur., Jan., Vrt., SlGor.
  34. metílọ, n. 1) der Rührstößel, Mur., Jan.; — 2) das Einstreumehl des Schweinefutters, Poh., vzhŠt.- C.
  35. mę́titi, -im, vb. impf. 1) in das Schweinefutter Mehl einstreuen, C.; — 2) = motiti, BlKr.
  36. mę́tje, n. das Reiben.
  37. métla, f. 1) der Besen; iz brezja metle vezati; — der Schweif eines Kometen, Cig., Jan.; — hudičeva m., die Windsbraut, Cig.; — 2) ein unbeständiger Mensch, Cig.; — 3) der Gänsefuß (chenopodium album), Jan., Tuš. (R.).
  38. métlast, adj. besenartig, Cig.
  39. metlíca, f. dem. metla; 1) kleiner Besen; der Kleiderbesen, Mur.; pernata m., der Federbesen, Cig.; — 2) die Rispe, Cig.; — tudi: métlica, Št.
  40. metlíčast, adj. besenartig, Cig.
  41. metlíčən, -čna, adj. 1) zu einem kleinen Besen gehörig; — 2) Beifuß-, Cig.
  42. metlı̑čevje, n. bodeče m., das Pfriemenkraut (spartium scoparium), Medv. (Rok.).
  43. metlíčica, f. dem. metlica, Cig., Jan.
  44. metlı̑čje, n. coll. 1) das Besenreis, Cig., Jan.; metličja (= brezovih vej) narezati, Jurč.; — 2) eine Art Flockenblume (centaurea jacea), Štrek.
  45. metlı̑čka, f. dem. metlica, kleiner Besen.
  46. metlíka, f. der Beifuß (artemisia vulgaris), Mur., Cig.; — tudi: das Besenkraut (artemisia campestris), Cig.; divja ali mala m., das Leinkraut (linaria), vzhŠt.- C.
  47. metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
  48. metlína, f. coll. das Besenreis, Jan.
  49. metlı̑njak, m. die Besenhirse, die Moorhirse (sorghum), C.; — das Besenkraut (chenopodium [Kochia] scoparia), Mur.- Cig.
  50. metlı̑nje, n. coll. das Besenreis, Cig., Jan., C., Vrt., Gor., Notr., BlKr.
  51. metlínovka, f. = divja metlika, das Leinkraut (linaria), C.
  52. metlíšče, n. der Besenstiel.
  53. metljȃj, m. ein Geschwür, Cig., Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — der Fingerwurm, Notr.; metljaji so neki mozolji, ki se človeku na nogah po mečah delajo, Ig (Dol.); nav. pl. metljaji, die Egelkrankheit der Schafe, Cig., Jan., Notr., BlKr.; metljaji v jetrih, Strp.
  54. metljȃjast, adj. = metljav, Jan.
  55. metlják, m. die Moorhirse (sorghum vulgare), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  56. metljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sich drehen, Dol.; — 2) eine Sache sophistisch verdrehen, Svet. (Rok.); — 3) = gobezdati, čvekati, wirres Zeug schwätzen, Dol.
  57. metljàv, -áva, adj. mit der Egelkrankheit behaftet, Jan., Lašče- Erj. (Torb.); metljavih ovac ozdravljanje, Levst. (Zb. sp.); metljava jetra, Gor.; — verwirrt, nicht recht bei Sinnen, Dol.; ne bodimo metljavi! DSv.
  58. metljȃvəc, -vca, m. das Egelkraut, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig.
  59. metljȃvica, f. die Egelkrankheit, Cig.
  60. mę̑tnica, f. črta m., die Wurflinie, Cig. (T.); — die Parabel, Let.
  61. metōda, f. način, die Methode.
  62. metōdən, -dna, adj. po kakem načinu urejen, methodisch, Žnid.
  63. metōdičən, -čna, adj. methodisch, Jan., Cig. (T.).
  64. metōdika, f. nauk o metodi, die Methodik.
  65. mę̑toma, adv. wurfweise, Cig.
  66. metonimı̑ja, f. preimenovanje, die Metonymie.
  67. metōpa, f. das Zwischenfeld am dorischen Fries, die Metope ( arch.), Cig. (T.).
  68. metúda, f. die Buttermilch, die Rührmilch, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan., Rožna dol. ( Kor.)- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); (matuda, Guts., M.); — prim. 3. mesti in it.-ben. battuda, furl. batùde (v istem pomenu), Štrek. (Arch.).
  69. metúlj, m. 1) der Schmetterling; — flatterhafter Mensch: visokorojen metulj brez imenja, Jurč.; — 2) pl. metulji, = metljaji, die Egelkrankheit, Cig., BlKr.; — metùlj, -úlja, Valj. (Rad).
  70. metuljáča, f. der Nachtfalter, kajk.- Valj. (Rad); — der Todtenkopfschwärmer, Št.- Jan. (H.).
  71. metúljast, adj. 1) schmetterlingsförmig, Cig., Tuš. (B.); — 2) flatterhaft, Dol.- M.
  72. metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
  73. metúljavost, f. die Egelkrankheit, Cig., Jan.
  74. metúljčək, -čka, m. dem. metuljec; kleiner Schmetterling.
  75. metúljəc, -ljca, m. dem. metulj.
  76. metȗljkast, adj. m. človek, = metljav človek, Tolm.
  77. metȗljnica, f. metuljnice, die Schmetterlingsblütler oder Hülsenfrüchtler (papilionaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  78. metȗn, m. der Balger, der Raufbold, Cig.
  79. mę̑tva, f. = 2. meta, Mik.; — prim. hs. metva.
  80. mèv, interj. rekel nisem ne bev ne mev, Jurč.; — prim. bev.
  81. mę̑v, -ı̑, f. das Austreten der Hirse, Jan., Bes.
  82. mę̑vka, f. das Austreten der Hirse: nocoj je mevka pri nas = nocoj manemo proso, Polj.
  83. mevljáti, -ȃm, vb. impf. z ustnicami gibati, kakor bi žvečil, BlKr.
  84. mę̑vlje, -vəlj, f. pl. die Madenwürmer, Z.; die Wurmkolik der Pferde, Dol.- Cig.; konja so mevlje napele, das Pferd hat die Wurmkolik, Z.
  85. mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
  86. mę̑vžast, adj. feige, zaghaft, unmännlich; wehleidig, Cig.
  87. mę̑vžati, -am, vb. impf. langsam und nachlässig arbeiten, Jan. (H.).
  88. mẹ́za, f. die Lymphe, Cig., Jan.; razlita meza se je strdila, Strp.
  89. mezána, f. ein Trinkgeschirr von drei Maß, der Krug, C.; — prim. mazana; it. mezzina.
  90. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
  91. 2. mę̑zda, f. 1) die Membrane, ogr.- Mik.; — 2) pl. mezde, das Gekröse, das Leimleder, Jarn., Mik.; — prim. mezdra.
  92. mezdə̀n, -dnà, adj. = meden, weich, mürbe, abgelegen: mezdno sadje, Cig., C.
  93. mezdíti, -ím, vb. impf. = mediti, weich machen: čirki (= čiriči) grozdje mezde, Z., C.
  94. məzdník, m. der Söldling, Šol.
  95. məzə̀g, -zgà, m. = mezg; tudi: mę̑zəg, Valj. (Rad); mézəg, kajk.- Valj. (Rad).
  96. məzə̀k, -zkà, m. čep v piščali, Savinska dol.
  97. mezȇlj, m. = mozolj, Tolm.- Štrek. (Let.).
  98. məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).
  99. mə̀zg, -zgà, m. der Maulesel (od konja in oslice), (equus hinnus), Dict., Habd.- Mik., Erj. (Ž.).
  100. mẹ́zga, f. 1) der Baumsaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., BlKr.; drevje je v mezgi, Št.; — der Saft: grozdna m., der Traubensaft, Danj. (Posv. p.); — 2) der Nahrungssaft im Körper (chylus), Erj. (Z., Som.).

   65.001 65.101 65.201 65.301 65.401 65.501 65.601 65.701 65.801 65.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA