Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.497-65.596)

  1. metȃłnica, f. 1) die Wurfmaschine, Cig.; — 2) das Wurfgarn, Mur., Cig., Jan.
  2. metálọ, n. 1) das Wurfgeschoss, Cig.; — 2) die Wurfmaschine, Cig. (T.).
  3. metȃnje, n. 1) das Werfen; — 2) das Erbrechen, Cig., Jan.; m. krvi, das Blutbrechen, Cig.; — 3) das Ringen, die Rauferei.
  4. metaplāzəm, -zma, m. pretvorba, der Metaplasmus, Cig. (T.).
  5. metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).
  6. métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
  7. metȃvəc, -vca, m. der Ringer, der Raufbold, Mur., Cig., C.; velik m., nk.
  8. métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
  9. metčíca, f. kleine Stange, C.; — prim. met f. 2).
  10. metelčica, f. Metelkov črkopis, nk.
  11. metelíca, f. = 1. metavica, das Schneegestöber, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Bes.- C.; — hs., češ.
  12. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
  13. metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
  14. metélọ, n. der Rührstock, Šol.; (medelo, Cig., Jan., Gor.- M.).
  15. mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
  16. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
  17. mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
  18. meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
  19. 1. meténje, n. das Kehren, M.
  20. 2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
  21. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
  22. 1. mę̑təv, -tve, f. neka mreža v ribjo lov, Cerknica- Erj. (Torb.).
  23. 2. mę̑təv, -tve, f. 1) das Reiben, Cig., Jan.; — 2) das Austreten der Hirse, Cig.; — 3) das Oelschlagen, Slom.- C.
  24. 1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  25. 2. mę̑tež, m. 1) die Verwirrung, das Gewirre, V.-Cig., Jan., C.; das Gewühl, Šol.; bojni m., nk.; — der Tumult, die Meuterei (po stsl., rus.), Cig., C., DZ.; — 2) die Unpässlichkeit, der Katzenjammer, Z., Dol.; — 3) der Oelsatz, Cig.
  26. 1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
  27. 2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
  28. metežíti, -ím, vb. impf. trüben: vodo m., C.
  29. mę̑težnik, m. der Meuterer, Cig. (T.).
  30. mę́ti, mánem, vb. impf. 1) reiben; roke, oči m.; — m. se, sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; z rokami proso m., Gor., Št.; (z nogami) m. proso, die Hirse austreten; — z valjarjem m., auswalzen, Cig.; — 2) mit kleinen Schritten gehen, Cig., SlGor.- C.; — 3) saumselig sein, zaudern, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  31. mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.- Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.
  32. metìč, -íča, m. der Butterstößel, Cig.
  33. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
  34. metíljav, -áva, adj. drehkrank, Jan.
  35. metíljavica, f. die Drehkrankheit der Schafe, Jan.
  36. metı̑ljək, -ljka, m. dem. metilj, der Schmetterling, Gor.
  37. metı̑łnica, f. der Rührkübel, Mur., Jan., Vrt., SlGor.
  38. metílọ, n. 1) der Rührstößel, Mur., Jan.; — 2) das Einstreumehl des Schweinefutters, Poh., vzhŠt.- C.
  39. mę́titi, -im, vb. impf. 1) in das Schweinefutter Mehl einstreuen, C.; — 2) = motiti, BlKr.
  40. mę́tje, n. das Reiben.
  41. métla, f. 1) der Besen; iz brezja metle vezati; — der Schweif eines Kometen, Cig., Jan.; — hudičeva m., die Windsbraut, Cig.; — 2) ein unbeständiger Mensch, Cig.; — 3) der Gänsefuß (chenopodium album), Jan., Tuš. (R.).
  42. métlast, adj. besenartig, Cig.
  43. metlíca, f. dem. metla; 1) kleiner Besen; der Kleiderbesen, Mur.; pernata m., der Federbesen, Cig.; — 2) die Rispe, Cig.; — tudi: métlica, Št.
  44. metlíčast, adj. besenartig, Cig.
  45. metlíčən, -čna, adj. 1) zu einem kleinen Besen gehörig; — 2) Beifuß-, Cig.
  46. metlı̑čevje, n. bodeče m., das Pfriemenkraut (spartium scoparium), Medv. (Rok.).
  47. metlíčica, f. dem. metlica, Cig., Jan.
  48. metlı̑čje, n. coll. 1) das Besenreis, Cig., Jan.; metličja (= brezovih vej) narezati, Jurč.; — 2) eine Art Flockenblume (centaurea jacea), Štrek.
  49. metlı̑čka, f. dem. metlica, kleiner Besen.
  50. metlíka, f. der Beifuß (artemisia vulgaris), Mur., Cig.; — tudi: das Besenkraut (artemisia campestris), Cig.; divja ali mala m., das Leinkraut (linaria), vzhŠt.- C.
  51. metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
  52. metlína, f. coll. das Besenreis, Jan.
  53. metlı̑njak, m. die Besenhirse, die Moorhirse (sorghum), C.; — das Besenkraut (chenopodium [Kochia] scoparia), Mur.- Cig.
  54. metlı̑nje, n. coll. das Besenreis, Cig., Jan., C., Vrt., Gor., Notr., BlKr.
  55. metlínovka, f. = divja metlika, das Leinkraut (linaria), C.
  56. metlíšče, n. der Besenstiel.
  57. metljȃj, m. ein Geschwür, Cig., Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — der Fingerwurm, Notr.; metljaji so neki mozolji, ki se človeku na nogah po mečah delajo, Ig (Dol.); nav. pl. metljaji, die Egelkrankheit der Schafe, Cig., Jan., Notr., BlKr.; metljaji v jetrih, Strp.
  58. metljȃjast, adj. = metljav, Jan.
  59. metlják, m. die Moorhirse (sorghum vulgare), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  60. metljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sich drehen, Dol.; — 2) eine Sache sophistisch verdrehen, Svet. (Rok.); — 3) = gobezdati, čvekati, wirres Zeug schwätzen, Dol.
  61. metljàv, -áva, adj. mit der Egelkrankheit behaftet, Jan., Lašče- Erj. (Torb.); metljavih ovac ozdravljanje, Levst. (Zb. sp.); metljava jetra, Gor.; — verwirrt, nicht recht bei Sinnen, Dol.; ne bodimo metljavi! DSv.
  62. metljȃvəc, -vca, m. das Egelkraut, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig.
  63. metljȃvica, f. die Egelkrankheit, Cig.
  64. mę̑tnica, f. črta m., die Wurflinie, Cig. (T.); — die Parabel, Let.
  65. metōda, f. način, die Methode.
  66. metōdən, -dna, adj. po kakem načinu urejen, methodisch, Žnid.
  67. metōdičən, -čna, adj. methodisch, Jan., Cig. (T.).
  68. metōdika, f. nauk o metodi, die Methodik.
  69. mę̑toma, adv. wurfweise, Cig.
  70. metonimı̑ja, f. preimenovanje, die Metonymie.
  71. metōpa, f. das Zwischenfeld am dorischen Fries, die Metope ( arch.), Cig. (T.).
  72. metúda, f. die Buttermilch, die Rührmilch, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan., Rožna dol. ( Kor.)- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); (matuda, Guts., M.); — prim. 3. mesti in it.-ben. battuda, furl. batùde (v istem pomenu), Štrek. (Arch.).
  73. metúlj, m. 1) der Schmetterling; — flatterhafter Mensch: visokorojen metulj brez imenja, Jurč.; — 2) pl. metulji, = metljaji, die Egelkrankheit, Cig., BlKr.; — metùlj, -úlja, Valj. (Rad).
  74. metuljáča, f. der Nachtfalter, kajk.- Valj. (Rad); — der Todtenkopfschwärmer, Št.- Jan. (H.).
  75. metúljast, adj. 1) schmetterlingsförmig, Cig., Tuš. (B.); — 2) flatterhaft, Dol.- M.
  76. metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
  77. metúljavost, f. die Egelkrankheit, Cig., Jan.
  78. metúljčək, -čka, m. dem. metuljec; kleiner Schmetterling.
  79. metúljəc, -ljca, m. dem. metulj.
  80. metȗljkast, adj. m. človek, = metljav človek, Tolm.
  81. metȗljnica, f. metuljnice, die Schmetterlingsblütler oder Hülsenfrüchtler (papilionaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  82. metȗn, m. der Balger, der Raufbold, Cig.
  83. mę̑tva, f. = 2. meta, Mik.; — prim. hs. metva.
  84. mèv, interj. rekel nisem ne bev ne mev, Jurč.; — prim. bev.
  85. mę̑v, -ı̑, f. das Austreten der Hirse, Jan., Bes.
  86. mę̑vka, f. das Austreten der Hirse: nocoj je mevka pri nas = nocoj manemo proso, Polj.
  87. mevljáti, -ȃm, vb. impf. z ustnicami gibati, kakor bi žvečil, BlKr.
  88. mę̑vlje, -vəlj, f. pl. die Madenwürmer, Z.; die Wurmkolik der Pferde, Dol.- Cig.; konja so mevlje napele, das Pferd hat die Wurmkolik, Z.
  89. mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
  90. mę̑vžast, adj. feige, zaghaft, unmännlich; wehleidig, Cig.
  91. mę̑vžati, -am, vb. impf. langsam und nachlässig arbeiten, Jan. (H.).
  92. mẹ́za, f. die Lymphe, Cig., Jan.; razlita meza se je strdila, Strp.
  93. mezána, f. ein Trinkgeschirr von drei Maß, der Krug, C.; — prim. mazana; it. mezzina.
  94. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
  95. 2. mę̑zda, f. 1) die Membrane, ogr.- Mik.; — 2) pl. mezde, das Gekröse, das Leimleder, Jarn., Mik.; — prim. mezdra.
  96. mezdə̀n, -dnà, adj. = meden, weich, mürbe, abgelegen: mezdno sadje, Cig., C.
  97. mezdíti, -ím, vb. impf. = mediti, weich machen: čirki (= čiriči) grozdje mezde, Z., C.
  98. məzdník, m. der Söldling, Šol.
  99. məzə̀g, -zgà, m. = mezg; tudi: mę̑zəg, Valj. (Rad); mézəg, kajk.- Valj. (Rad).
  100. məzə̀k, -zkà, m. čep v piščali, Savinska dol.

   64.997 65.097 65.197 65.297 65.397 65.497 65.597 65.697 65.797 65.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA