Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.397-65.496)

məstı̑telj, m. der Rächer, Jan., Šol., Zora.
1. məstíti, -ím, vb. pf. Rache nehmen: (ino je temu, kateremu se je krivina godila, mestil (et fecit ultionem ei, qui injuriam sustinebat), Trub. (N. T.); — m. se, sich rächen, Jan., Raič (Slov.).
2. məstíti, -ím, vb. impf. = 2) mastiti, Jan., Erj. (Torb.).
mẹstjàn, -ána, m., Mur., Jan., pogl. meščan.
məstljìv, -íva, adj. rachsüchtig, Šol., C.
mẹstničàn, -ána, m., Mur., Cig., Jan., Ravn., pogl. meščan.
mẹ̑stnik, m. 1) der Local ( gramm.), Cig., Jan.; — 2) = meščan, Mur., Volk.- M., C., Guts. (Res.), Škrb., Danj. (Posv. p.).
mẹstnína, f. stojina, das Standgeld, Jan.
mẹstnjàn, -ána, m. = meščan, Cig.
mẹstnjȃnstvọ, n. = meščanstvo, C., Jap. (Sv. p.).
mẹstnomę́jən, -jna, adj. die Stadtgrenze betreffend; mestomę̑jna colnija, das Linienamt, Cig.
mẹ́stnost, f. die Oertlichkeit, die Localität, Cig., Jan., Levst. (Pril.), Zora; das Terrain, SlN.
mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
mẹ́stọ, praep. c. gen. = namesto, anstatt, Jan., Mik., nk.
mẹstokázen, -zna, adj. mestokȃznọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.).
mẹ̑stoma, adv. stellenweise, Jan., DZ., nk.
mẹstováti, -ȗjem, vb. impf. in der Stadt leben, C.
mestovən, -vna, adj., pogl. medstoven.
mẹstovína, f. das Standgeld, C.
mẹ́stu, praep. c. gen. = mesto, namesto, anstatt, Levst. (Sl. Spr.).
mę̑stva, f. der Schnürschuh, Jan., BlKr.; mestve, die Schnürschuhe, die Bundschuhe der Männer aus Leder, Habd.- Mik., BlKr.; m. na zaplete, Mik. (Et.).
mę̑stvica, f. dem. mestva; mestvice, črevlji za dečke, BlKr.
1. mẹ́ša, f. das Gemisch, Z.; — eine Mischspeise (zelje ali repa, namešana s fižolom ali z lečo ali z ječmenom), Z., Dol., Ljub.
2. mę́ša, f. = maša, vzhŠt.
mẹšáč, m. tisti, ki obrača seno, SlGosp.- C.
mẹšȃłnica, f. die Rührvorrichtung, DZ.; die Rührkelle, Cig., C.
mẹšȃłnik, m. das Rührholz, V.-Cig., C.
mẹšálọ, n. 1) das Mengzeug, Cig.; — 2) der Menger ( zaničlj.), Cig.
mẹ́šanəc, -nca, m. 1) der Mischling ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; zamorci in mešanci, Cv.; — der Bastard ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Compostdünger, Nov.- C.; — 3) = mešani vlak, der gemischte Eisenbahnzug, nk.
mẹ́šanica, f. das Gemisch; — die Mischspeise, der Mischtrank, Cig.; — das Mischfutter; mešanico pokladati živini.
mẹšanína, f. das Gemisch, die Mischung, Cig., Jan., DZ.
mẹ́šanje, n. 1) das Mischen; m. kapljevin, die Mischung der Flüssigkeiten, Sen. (Fiz.); — das Rühren; — 2) das Gewirre: m. oblakov, Glas.; — die Verwirrung, Cig.
mẹ́šanka, f. ein weiblicher Mischling ( geogr.), Cig.
mẹšȃtəv, -tve, f. die Mischung, Jan., C.
mẹ́šati, -am, vb. impf. 1) mischen; svojo pijačo s solzami m., Trav.; — durcheinander rühren; žgance m., den Sterz mischen; malto (mort) m., den Mörtel mischen; — verwirren, eine Verwirrung anrichten; kaj tu mešaš? — 2) m. se v kaj, sich in etwas mischen; — 3) pamet se mu meša, meša se mu, er ist irrsinnig; ali se ti meša? bist du von Sinnen?
mẹšȃva, f. die Mischung, C.
mẹ́šavəc, -vca, m. der Mischer, Cig., Jan.; — der Verwirrer, Cig.
mẹšavína, f. die Mixtur, Cig. (T.).
mẹ́šavka, f. die Mischerin, Cig., Jan.
meščák, m. neki oreh, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — prim. mehek.
mẹščàn, -ána, m. der Städter, der Bürger einer Stadt.
meščȃnčək, -čka, m. dem. meščan(ec); — der (städtische) Philister, Cig.
mẹščȃnka, f. die Städterin.
mẹščȃnski, adj. städtisch, Bürger-.
mẹščȃnstvọ, n. 1) die Bürgerschaft einer Stadt, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) das Bürgerrecht einer Stadt, Cig., Jan., C., DZkr., nk.
1. məščáti, -ȃm, vb. impf. = maščevati, C.
2. meščáti, -ȃm, vb. impf., Jan., Mik., nam. mehčati.
meščȃva, f., Valj. (Rad), Levst. (Beč.), pogl. maščava.
məščȃvəc, -vca, m. = maščevavec, C.
meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. meščak.
məščénje, n. = maščevanje, Trub.
məščevȃnje, n. = maščevanje, Jan., Trub.- Mik.
məščeváti, -ȗjem, vb. impf. = maščevati, Trub.- Mik.
mẹ̑šəc, -šca, m. dem. meh; kleiner Balg, Mur.; — kleiner Schlauch, Mur.
mẹ̑šək, -ška, m. dem. meh; kleiner Balg, Valj. (Rad).
mẹ́šenje, n. das Mengen des Mehles mit dem Sauerteige; — das Kneten (des Brotteiges); — prim. mesiti.
mešę̑t, m. = mešetar, Notr.
mešę́titi, -ę̑tim, vb. impf. Mäkler sein, mäkeln, unterhandeln, Cig., Dol.; kupcem m., LjZv.
mešę̑tnik, m. der Mäkler, Cig.
mešetnína, f. die Mäklergebür, Cig., DZ.
mešetovȃnje, n. das Mäkeln, Jan., C.
mešetováti, -ȗjem, vb. impf. mäkeln, unterhandeln, Cig., Jan.
mešetovȃvec, -vca, m. der Mäkler, Jan.
mešetúlja, f. die Unterhändlerin ( zaničlj.), V.-Cig., Zora, Dol.; — die Kupplerin, Zora.
mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
mẹševı̑t, adj. gemischt, gemengt, Cig. (T.), Nov.; meševito drevje, Str.; meševita svetloba, Erj. (Som.); meševiti glasi, Mischlaute, Cig. (T.); meševita oblika, die Mischlingsform, die Afterform, Cig. (T.); meševita sestavljenka, vox hybrida ( gramm.), Cig. (T.); — hs.
məšíca, f. 1) die Mücke, C., Levst. (Rok.), Cv.; — 2) die Blattlaus, Cig., Jan., C.; — prim. mušica in češ. mšice.
mẹšìč, -íča, m. dem. meh; 1) kleiner Schlauch, Dict., Z.; — der Beutel, Jan., Šol.; — 2) der Handblasebalg, Cig.; — 3) žabični m., die Bombette in der Orgel, Cig.; — 4) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; črvi se spredajo v mešiče, die Würmer verpuppen sich, Z.; — der Cocon, Jan.; — 5) der Fruchtbalg, Cig.; — die Weinbeerhülse, Jan.; — die Samenkapsel, Cig., Jan., C.; — 6) der Knörich (scleranthus annuus), Josch.
mẹšı̑čək, * -čka, m. dem. mešič; 1) das Bälglein, M.; — lasni m., der Haarbalg, Erj. (Som.); — kleiner Schlauch, Mur.; mezgovni m., der Lymphschlauch, Erj. (Som.); solzni m., der Thränensack, Cig.; — das Beutelchen, Jan.; — 2) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; — 3) klični m., das Steinbläschen, Tuš. (B.).
mẹšı̑čevje, n. coll. 1) die Raupennester, M.; — 2) = mešičina, Z.
mẹšíčina, f. die Pimpernuss (staphylea pinnata), Z., Medv. (Rok.).
mẹšı̑čje, n. coll. 1) die Blütenstaubgefäße, Mur., Cig.; — 2) = mešičina, die Pimpernuss, Z.
mešin, m. der Dudelsack, die Bockpfeife, (mẹ̑šin) Mur.
1. mẹšína, f. 1) der Schlauch, Nov.- C.; — 2) die Weinhülse, Jan.
2. məšína, f. der Schuhfleck, pogl. 1. mašina.
mẹšı̑nka, f. navadna m., gemeiner Wasserschlauch (utricularia vulgaris), C.
məšíti, -ím, vb. impf., C., pogl. mašiti.
mẹ̑ški, adj. Stadt-, städtisch, Mur., Cig., Jan., Met.; malo belega meškega kolača založiti, Bes.; meški senjem, Z.
mẹšníca, f. die Sackpfeife, der Dudelsack, Meg., Jan., C.; tudi pl. mešnice: kmetič, ki zna na mešnice piskati, Trub.
mẹšníčən, -čna, adj. Dudelsack-: mešnı̑čni piščec, der Dudelsackpfeifer, Meg.
mę̑šnik, m. = mašnik, vzhŠt.
1. mę̑šnjak, m. der Monat August, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — prim. meša = maša.
2. mẹšnják, m. = mehovec, das Schlauchthier, Cig. (T.).
mę̑šta, f. das Gemisch, M.; eine aus allerlei Ueberresten gemischte Speise, Levst. (Rok.); — die Maische, Cig.; — das Mus, Guts.; — der Sterz, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan., M.; sirkova m., Npes.-Schein.; — die Polenta, Jan.; — der Kalkmörtel, M.; — prim. it. mestare, rühren, mischen, C.
mę̑štati, -am, vb. impf. abquetschen, maischen, V.-Cig.; — prim. mešta.
mèt, mę́ta, m. 1) der Wurf, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); priti komu na met, in den Wurf kommen, Cig., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.), Vrt.; — na m. priti, aufs Tapet kommen, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Ringen, die Rauferei, C., Z.; iti na met, Z.; — 3) die Gattung, die Art, C.; dobrega meta = dobrega plemena, C.
1. mę̑t, -ı̑, f. otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar se meša v oblojo, da je boljša, Jan., C., Ip.- Erj. (Torb.), Celjska ok.
2. met, f. die Stange, C.; der Pfosten, die Säule, C.; (mə̀t, -ı̑), eine dicke Holzstange, Štrek.; — prim. mot f.
1. mę́ta, f. kar se enkrat vrže perotnini (?): ena meta ječmena, graha, pšenice, Vod. (Izb. sp.).
2. mę̑ta, f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfefferminze (mentha piperita), Cig., Jan., Tuš. (R.); konjska m., die Krauseminze (mentha crispa), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor.; — gozdna m., der Herzenstrost (mentha silvestris), Cig., Jan.; — drobna m., die Poleiminze (mentha pulegium), Guts., Mur., Cig.; — lepa, žlahtna m., die Balsamminze (mentha gentilis), Cig.; — črna m., die grüne Minze (m. viridis), Hlad.; tudi: der Andorn (marrubium peregrinum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
metáč, m. der Butterstößel, Valj. (Rad).
metafīzičən, -čna, adj. k metafiziki spadajoč, metaphysisch, Cig. (T.).
metafīzik, m. der Metaphysiker.
metafīzika, f. znanstvo o nadčutnem svetu, die Metaphysik.
metāl, m. kovina, das Metall, Cig. (T.).
1. metáłən, -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
2. metālən, -lna, adj. = kovinski, metallisch, Cig. (T.).
metálica, f. der Fuchsschwanz (alopecurus sp.), Volče- Erj. (Torb.).
metalīka, f. die Metallique-Obligation, Cig. (T.).
metalíšče, n. der Ringplatz, Cig., Jap.- C.

64.897 64.997 65.097 65.197 65.297 65.397 65.497 65.597 65.697 65.797

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA