Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.301-65.400)

  1. mẹnjalíšče, n. 1) die Wechselstation, der Wechselplatz, Cig.; — 2) der Wechsel an der Eisenbahn, die Weiche, Cig., DZ.
  2. mẹnjȃłnica, f. die Wechselstube, die Wechselbank, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  3. mẹnjálọ, n. 1) das Tauschmittel, Cig. (T.); — 2) m. toka, der Stromwechsler, der Commutator, das Gyrotrop ( phys.), Cig. (T.).
  4. mẹ́njanje, n. das Wechseln, der Wechsel; m. denarja.
  5. mẹnjȃtəv, -tve, f. der Wechsel, der Austausch, Cig., Jan.
  6. mẹ́njati, -am, vb. pf. ( impf.) 1) wechseln; zlat denar m.; konje m.; — 2) m. s kom, mit jemand tauschen; ne menjam z nikomer; — 3) m. se, wechseln; vreme se menja; — m. se v čem s kom = vrstiti se, wechselweise, abwechselnd etwas thun, Cig.; — m. se = srečati se, an einander vorüber kommen, Gor.
  7. mẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abänderung, die Abwechselung, Cig., Jan., SlN.- C.; — der Tausch, Cig., M., C.
  8. mẹnjávati, -am, vb. impf. ad menjati, = menjevati; wechseln; — tauschen.
  9. mẹnjȃvəc, -vca, m. 1) = menjač, menjevavec, der Wechsler, Dict., Cig., Jan., Trub., Dalm., ogr.- Valj.; — 2) der Pferdemäkler, Meg.
  10. mẹnjȃvka, f. der Wechselgrund, Notr., Tolm.; spolovina in m., Wechsel- und Wandelgrund, DZkr.
  11. mẹnjȃvski, adj. Wechsler-, Cig., M.; menjavska miza, Cig., Trub.
  12. mẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad menjati; wechseln; denar m.; — m. se, abwechseln; črki r in l se menjujeta v slovanščini, Let.; (menovati, Dict., Mur.).
  13. mẹnjevȃvəc, -vca, m. der Wechsler, Ravn.
  14. mẹnjíca, f., Cig., Jan., pogl. menica.
  15. mənkı̑čək, -čka, m. der Kaulkopf (cottus gobio), Frey. (F.).
  16. menkovəc, -vca, m. der Aal, die Muräne (muraena), C.
  17. mẹnljìv, -íva, adj. gesprächig, C.
  18. mentālən, -lna, adj. v umu bivajoč, mental, Lampe (D.).
  19. ménten, m. der Mantel, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
  20. mentováti, -ȗjem, vb. impf. befreien, ogr.- C., M.; m. koga pekla, ogr.- C.; berauben, kajk.- Valj. (Rad); m. koga življenja, jemanden des Lebens berauben, BlKr.- M.; — m. se česa, befreit werden, sich entledigen, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
  21. mescè, n. dem. meso; 1) das Fleischchen, Mur., Cig., Jan., Met.; mesce mej nosnicami prebadati, Cv.; — 2) kurje m., die wahre Hohlwurz (corydalis cava), Cig.; — tudi: mę̑sce, Valj. (Rad).
  22. mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. ( t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.- Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid- Erj. (Torb.).
  23. mẹsecevìd, -vída, m. die Mondkarte, Cig. (T.).
  24. mẹsečàn, -ána, m. der Mondbewohner, Cig., Jan.
  25. mẹ̑sečast, adj. mondförmig, C.
  26. mẹ̑sečav, adj. = mesečen 3), mondsüchtig, Jan.
  27. mẹ̑sečək, -čka, m. dem. mesec; — die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Jan.
  28. mẹ̑sečən, -čna, adj. 1) Mond-; mesečni žarki; — 2) mondhell; mesečna noč; — 3) mondsüchtig; — 4) mondblind, V.-Cig.; — 5) Monat-, monatlich: mesečna plača.
  29. mẹ̑sečev, adj. Mond-, Jan., C.; mesečev kamen, der Mondstein ( min.), Cig. (T.).
  30. mẹ̑sečevəc, -vca, m. der Mondstein, Erj. (Min.).
  31. mẹ̑sečič, m. dem. mesec; 1) das Feldchen der Muscheln, Cig. (T.); — 2) das Mondbein, h. t.- Cig. (T.).
  32. mẹsečína, f. 1) der Mondschein; o mesečini, bei Mondschein; — 2) die Menstruation, Mur.; = pl. mesečine, C.; — 3) morska m., die leuchtende Seequalle (pelagia noctiluca), Erj. (Ž.).
  33. mẹ̑sečljìv, -íva, adj. mondsüchtig, Guts., Mur.; m. človek, Pjk. (Črt.).
  34. mẹ̑sečljívost, f. die Mondsucht, Guts., Mur.
  35. mẹ̑sečnast, adj. mondförmig, Cig.
  36. mẹ̑sečnica, f. die Mondsüchtige, Cig., Jan., M.; — 2) mesečníca, die Mondviole, die Mondraute (botrichium lunaria), C., Medv. (Rok.).
  37. mẹ̑sečnik, m. 1) der Mondsüchtige, Cig., Jan., M.; — 2) die Monatschrift, Cig., Jan., nk.
  38. mẹsečnína, f. das Monatsgehalt, die Monatsrate, Cig. (T.), DZ., nk.
  39. mẹsečnják, m. = mesečnik 1), Cig.
  40. mẹ̑sečnost, f. 1) die Mondsucht; — 2) die Mondblindheit, Cig., DZ.
  41. mésən, -sna, m. = mecesen, Tolm., Bolško- Erj. (Torb.).
  42. 1. mesę̑n, adj. 1) aus Fleisch, Fleisch-: mesena klobasa; — 2) fleischlich, sinnlich; meseno poželjenje, sinnliches Verlangen.
  43. 2. mésən, -sna, adj. Fleisch-; mésna jed, eine Fleischspeise.
  44. mesę̑nast, adj. fleischicht, Cig.
  45. mẹ̑senc, m. = mesec, Jan., Št.- C., Guts. (Res.), Rož.- Kres.
  46. mẹ̑senčki, m. pl. eine Art Strohrosen, KrGora.
  47. meseníca, f. die Fleischwurst, Cig.
  48. mesenína, f. die Fleischware; mesenino prodajati; — Fleischspeisen, Mur., Cig.; — die fleischigen Theile des thierischen Körpers, Bleiw. ( Let.).
  49. mesenják, m. 1) sinnlicher Mensch, Mur., C.; — 2) = mesnjak, prostor, kjer meso sušijo, C., Z., mesę̑njak, Poh.
  50. mesenjáški, adj. fleischlich, sinnlich, Mur.
  51. mesę̑nost, f. die Fleischlichkeit, die Sinnlichkeit, Mur., Cig., Jan.
  52. mesę̑nostən, -tna, adj. zur Sinnlichkeit gehörig, sinnlich, Mur.
  53. mesésən, -sna, m., KrGora, pogl. macesen.
  54. mẹsı̑łnica, f. die Knetbank, die Brechbank, Cig.
  55. mẹsílọ, n. das Knetscheit, Cig., Jan., C.; — die Knetmaschine, Cig. (T.).
  56. mesína, f. 1) trohice mesa, ki se še kože drže, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Kürbisfleisch, C.
  57. mēsing, m. rumena ali žolta med, das Messing.
  58. mēsingast, adj. iz rumene ali žolte medi, messingen.
  59. mẹsı̑təv, -tve, f. = mešenje, Cig.
  60. mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.
  61. mẹsitnják, m. stolica, na kateri mesijo kruh, C.
  62. mę̑snast, adj. fleischicht, Mur., Cig.
  63. mesnàt, -áta, adj. fleischig.
  64. mesnátost, f. die Fleischigkeit, Cig.
  65. mesníca, f. die Fleischbank.
  66. mesnína, f. kar je od mesa, die Fleischware; Fleischspeise: m. v soku, Vod. (Izb. sp.).
  67. mesníti, -ím, vb. impf. irre führen, täuschen, m. se, sich irren, Jan., Glas.
  68. mesnják, m. prostor, kjer je meso obešeno, da se v dimu suši, Gor.
  69. mesnomlẹ́čən, -čna, adj. mesnomlẹ̑čna kislina, die Fleischmilchsäure, Cig. (T.).
  70. mesọ̑, n. das Fleisch; kjer meso, tam psi = wo Aas ist, dort sammeln sich Raben, Cig.; skrito m., der Lendenbraten, V.-Cig., C.; hudo meso, wildes Fleisch, der Polyp, Cig., Dol.
  71. mesoglèd, -glę́da, m. der Fleischbeschauer, Cig., Jan.
  72. mesojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Fleischesser, Cig., M.; — mesojedi, die Fleischfresser ( zool.), Cig. (T.).
  73. mesojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = mesojeden, Cig., Jan.
  74. mesojẹ̑dəc, -dca, m. der Fleischesser.
  75. mesojẹ́dən, -dna, adj. fleischessend, fleischfressend, Mur., Cig., Jan.
  76. mesojẹ̑dka, f. die Fleischesserin, M.; mesojedke, fleischfressende Thiere, Jan.
  77. mesojẹ̑dstvọ, n. das Fleischessen, die Zoophagie, Cig.
  78. mesojẹ́ja, f. das Fleischessen, C.; mesojeja, vinopitje, Dalm.
  79. mẹ̑soma, adv. = vmes, dazwischen, inzwischen, Guts., Kor.- M., Z., Bes.
  80. mesopùst, -pústa, m. ( eig. das Aufgeben des Fleischessens), die Fastnacht.
  81. mesoslǫ̑vje, n. die Fleischlehre, Cig.
  82. mesǫ́vən, -vna, adj. 1) Fleisch-: mesǫ̑vni oglednik, der Fleischbeschauer, Levst. (Nauk); — 2) fleischig, Jan.
  83. mesovína, f. die Fleischspeise(n), M.
  84. mesovı̑t, adj. fleischreich, wohlbeleibt, C.
  85. mesǫ̑vje, n. coll. Fleischstücke, Fleischware, Jarn., Cig., Jan., KrGora.
  86. mest, m. der Saft, bes. der Traubensaft, der Most, C.; — prim. stsl. mъstъ, lat. mustum.
  87. mẹ́stce, n. dem. mesto; das Städtchen.
  88. mẹ́stəce, -təca, n. dem. mesto = mestce, (mestice) Jan. i. dr.; ("mestace", Krelj).
  89. mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.
  90. mestẹ̑jnik, m. der quer über der Ofenmündung liegende Stein, Gor.
  91. mẹ́stən, -tna, adj. 1) Orts-: mẹ̑stnọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.); Stellen: mestna vrednost, der Stellenwert (einer Ziffer), Cel. (Ar.); — 2) Stadt-, städtisch; mestni ljudje, die Stadtleute; mestna hiša, das städtische Rathhaus.
  92. 1. mésti, métem, vb. impf. fegen, kehren, Mur., Cig., Mik.
  93. 2. mésti, métem, vb. impf. 1) werfen: metite, werfet, Trub.- Mik.; — 2) mete, sneg mete, es schneit, es ist ein Schneegestöber; s snegom mete, SlN.; (tudi: méde; mede ali sneži, Vrtov. [Km. k.]).
  94. 3. mę́sti, mę́tem, vb. impf. 1) rühren; kadar se mleko mete, se iz njega maslo dela, Dalm.; S čim ste ga ( namr. mleko) meli? Npes. ( BlKr.)- Let.; méteno mleko, die Buttermilch, Cig., Dol.; — 2) verwirren: m. se, sich verwirren, sich filzen (vom Haar), Jan.; — nav. praes. mę́dem.
  95. mestīc, m. mestici so mešanci belih in indijanskih roditeljev, Jes.
  96. mẹstíšče, n. die Stätte, der Platz, Mur., C.
  97. məstı̑telj, m. der Rächer, Jan., Šol., Zora.
  98. 1. məstíti, -ím, vb. pf. Rache nehmen: (ino je temu, kateremu se je krivina godila, mestil (et fecit ultionem ei, qui injuriam sustinebat), Trub. (N. T.); — m. se, sich rächen, Jan., Raič (Slov.).
  99. 2. məstíti, -ím, vb. impf. = 2) mastiti, Jan., Erj. (Torb.).
  100. mẹstjàn, -ána, m., Mur., Jan., pogl. meščan.

   64.801 64.901 65.001 65.101 65.201 65.301 65.401 65.501 65.601 65.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA