Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (65.297-65.396)

  1. mẹ́nja, f. das Wechseln, der Wechsel, die Abänderung, Cig., Jan.; po mnogih menjah, Cv.; der Tausch, der Umtausch, Mur., Cig., Jan., Jap. (Sv. p.); — der Tauschhandel, BlKr.
  2. mẹnjáč, m. 1) der Wechsler, M., C., Ravn.; — 2) das Wechselrad, Jan. (H.).
  3. mẹnjačíca, f. raztegnjena m., das ausgestreckte Wechselthierchen (amoeba porrecta), Erj. (Ž.).
  4. mẹnjáłən, -łna, adj. Wechsel-, DZ.; menjȃłna postaja, die Wechselstation, DZ.
  5. mẹnjalíšče, n. 1) die Wechselstation, der Wechselplatz, Cig.; — 2) der Wechsel an der Eisenbahn, die Weiche, Cig., DZ.
  6. mẹnjȃłnica, f. die Wechselstube, die Wechselbank, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  7. mẹnjálọ, n. 1) das Tauschmittel, Cig. (T.); — 2) m. toka, der Stromwechsler, der Commutator, das Gyrotrop ( phys.), Cig. (T.).
  8. mẹ́njanje, n. das Wechseln, der Wechsel; m. denarja.
  9. mẹnjȃtəv, -tve, f. der Wechsel, der Austausch, Cig., Jan.
  10. mẹ́njati, -am, vb. pf. ( impf.) 1) wechseln; zlat denar m.; konje m.; — 2) m. s kom, mit jemand tauschen; ne menjam z nikomer; — 3) m. se, wechseln; vreme se menja; — m. se v čem s kom = vrstiti se, wechselweise, abwechselnd etwas thun, Cig.; — m. se = srečati se, an einander vorüber kommen, Gor.
  11. mẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abänderung, die Abwechselung, Cig., Jan., SlN.- C.; — der Tausch, Cig., M., C.
  12. mẹnjávati, -am, vb. impf. ad menjati, = menjevati; wechseln; — tauschen.
  13. mẹnjȃvəc, -vca, m. 1) = menjač, menjevavec, der Wechsler, Dict., Cig., Jan., Trub., Dalm., ogr.- Valj.; — 2) der Pferdemäkler, Meg.
  14. mẹnjȃvka, f. der Wechselgrund, Notr., Tolm.; spolovina in m., Wechsel- und Wandelgrund, DZkr.
  15. mẹnjȃvski, adj. Wechsler-, Cig., M.; menjavska miza, Cig., Trub.
  16. mẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad menjati; wechseln; denar m.; — m. se, abwechseln; črki r in l se menjujeta v slovanščini, Let.; (menovati, Dict., Mur.).
  17. mẹnjevȃvəc, -vca, m. der Wechsler, Ravn.
  18. mẹnjíca, f., Cig., Jan., pogl. menica.
  19. mənkı̑čək, -čka, m. der Kaulkopf (cottus gobio), Frey. (F.).
  20. menkovəc, -vca, m. der Aal, die Muräne (muraena), C.
  21. mẹnljìv, -íva, adj. gesprächig, C.
  22. mentālən, -lna, adj. v umu bivajoč, mental, Lampe (D.).
  23. ménten, m. der Mantel, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
  24. mentováti, -ȗjem, vb. impf. befreien, ogr.- C., M.; m. koga pekla, ogr.- C.; berauben, kajk.- Valj. (Rad); m. koga življenja, jemanden des Lebens berauben, BlKr.- M.; — m. se česa, befreit werden, sich entledigen, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
  25. mescè, n. dem. meso; 1) das Fleischchen, Mur., Cig., Jan., Met.; mesce mej nosnicami prebadati, Cv.; — 2) kurje m., die wahre Hohlwurz (corydalis cava), Cig.; — tudi: mę̑sce, Valj. (Rad).
  26. mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. ( t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.- Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid- Erj. (Torb.).
  27. mẹsecevìd, -vída, m. die Mondkarte, Cig. (T.).
  28. mẹsečàn, -ána, m. der Mondbewohner, Cig., Jan.
  29. mẹ̑sečast, adj. mondförmig, C.
  30. mẹ̑sečav, adj. = mesečen 3), mondsüchtig, Jan.
  31. mẹ̑sečək, -čka, m. dem. mesec; — die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Jan.
  32. mẹ̑sečən, -čna, adj. 1) Mond-; mesečni žarki; — 2) mondhell; mesečna noč; — 3) mondsüchtig; — 4) mondblind, V.-Cig.; — 5) Monat-, monatlich: mesečna plača.
  33. mẹ̑sečev, adj. Mond-, Jan., C.; mesečev kamen, der Mondstein ( min.), Cig. (T.).
  34. mẹ̑sečevəc, -vca, m. der Mondstein, Erj. (Min.).
  35. mẹ̑sečič, m. dem. mesec; 1) das Feldchen der Muscheln, Cig. (T.); — 2) das Mondbein, h. t.- Cig. (T.).
  36. mẹsečína, f. 1) der Mondschein; o mesečini, bei Mondschein; — 2) die Menstruation, Mur.; = pl. mesečine, C.; — 3) morska m., die leuchtende Seequalle (pelagia noctiluca), Erj. (Ž.).
  37. mẹ̑sečljìv, -íva, adj. mondsüchtig, Guts., Mur.; m. človek, Pjk. (Črt.).
  38. mẹ̑sečljívost, f. die Mondsucht, Guts., Mur.
  39. mẹ̑sečnast, adj. mondförmig, Cig.
  40. mẹ̑sečnica, f. die Mondsüchtige, Cig., Jan., M.; — 2) mesečníca, die Mondviole, die Mondraute (botrichium lunaria), C., Medv. (Rok.).
  41. mẹ̑sečnik, m. 1) der Mondsüchtige, Cig., Jan., M.; — 2) die Monatschrift, Cig., Jan., nk.
  42. mẹsečnína, f. das Monatsgehalt, die Monatsrate, Cig. (T.), DZ., nk.
  43. mẹsečnják, m. = mesečnik 1), Cig.
  44. mẹ̑sečnost, f. 1) die Mondsucht; — 2) die Mondblindheit, Cig., DZ.
  45. mésən, -sna, m. = mecesen, Tolm., Bolško- Erj. (Torb.).
  46. 1. mesę̑n, adj. 1) aus Fleisch, Fleisch-: mesena klobasa; — 2) fleischlich, sinnlich; meseno poželjenje, sinnliches Verlangen.
  47. 2. mésən, -sna, adj. Fleisch-; mésna jed, eine Fleischspeise.
  48. mesę̑nast, adj. fleischicht, Cig.
  49. mẹ̑senc, m. = mesec, Jan., Št.- C., Guts. (Res.), Rož.- Kres.
  50. mẹ̑senčki, m. pl. eine Art Strohrosen, KrGora.
  51. meseníca, f. die Fleischwurst, Cig.
  52. mesenína, f. die Fleischware; mesenino prodajati; — Fleischspeisen, Mur., Cig.; — die fleischigen Theile des thierischen Körpers, Bleiw. ( Let.).
  53. mesenják, m. 1) sinnlicher Mensch, Mur., C.; — 2) = mesnjak, prostor, kjer meso sušijo, C., Z., mesę̑njak, Poh.
  54. mesenjáški, adj. fleischlich, sinnlich, Mur.
  55. mesę̑nost, f. die Fleischlichkeit, die Sinnlichkeit, Mur., Cig., Jan.
  56. mesę̑nostən, -tna, adj. zur Sinnlichkeit gehörig, sinnlich, Mur.
  57. mesésən, -sna, m., KrGora, pogl. macesen.
  58. mẹsı̑łnica, f. die Knetbank, die Brechbank, Cig.
  59. mẹsílọ, n. das Knetscheit, Cig., Jan., C.; — die Knetmaschine, Cig. (T.).
  60. mesína, f. 1) trohice mesa, ki se še kože drže, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Kürbisfleisch, C.
  61. mēsing, m. rumena ali žolta med, das Messing.
  62. mēsingast, adj. iz rumene ali žolte medi, messingen.
  63. mẹsı̑təv, -tve, f. = mešenje, Cig.
  64. mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.
  65. mẹsitnják, m. stolica, na kateri mesijo kruh, C.
  66. mę̑snast, adj. fleischicht, Mur., Cig.
  67. mesnàt, -áta, adj. fleischig.
  68. mesnátost, f. die Fleischigkeit, Cig.
  69. mesníca, f. die Fleischbank.
  70. mesnína, f. kar je od mesa, die Fleischware; Fleischspeise: m. v soku, Vod. (Izb. sp.).
  71. mesníti, -ím, vb. impf. irre führen, täuschen, m. se, sich irren, Jan., Glas.
  72. mesnják, m. prostor, kjer je meso obešeno, da se v dimu suši, Gor.
  73. mesnomlẹ́čən, -čna, adj. mesnomlẹ̑čna kislina, die Fleischmilchsäure, Cig. (T.).
  74. mesọ̑, n. das Fleisch; kjer meso, tam psi = wo Aas ist, dort sammeln sich Raben, Cig.; skrito m., der Lendenbraten, V.-Cig., C.; hudo meso, wildes Fleisch, der Polyp, Cig., Dol.
  75. mesoglèd, -glę́da, m. der Fleischbeschauer, Cig., Jan.
  76. mesojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Fleischesser, Cig., M.; — mesojedi, die Fleischfresser ( zool.), Cig. (T.).
  77. mesojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = mesojeden, Cig., Jan.
  78. mesojẹ̑dəc, -dca, m. der Fleischesser.
  79. mesojẹ́dən, -dna, adj. fleischessend, fleischfressend, Mur., Cig., Jan.
  80. mesojẹ̑dka, f. die Fleischesserin, M.; mesojedke, fleischfressende Thiere, Jan.
  81. mesojẹ̑dstvọ, n. das Fleischessen, die Zoophagie, Cig.
  82. mesojẹ́ja, f. das Fleischessen, C.; mesojeja, vinopitje, Dalm.
  83. mẹ̑soma, adv. = vmes, dazwischen, inzwischen, Guts., Kor.- M., Z., Bes.
  84. mesopùst, -pústa, m. ( eig. das Aufgeben des Fleischessens), die Fastnacht.
  85. mesoslǫ̑vje, n. die Fleischlehre, Cig.
  86. mesǫ́vən, -vna, adj. 1) Fleisch-: mesǫ̑vni oglednik, der Fleischbeschauer, Levst. (Nauk); — 2) fleischig, Jan.
  87. mesovína, f. die Fleischspeise(n), M.
  88. mesovı̑t, adj. fleischreich, wohlbeleibt, C.
  89. mesǫ̑vje, n. coll. Fleischstücke, Fleischware, Jarn., Cig., Jan., KrGora.
  90. mest, m. der Saft, bes. der Traubensaft, der Most, C.; — prim. stsl. mъstъ, lat. mustum.
  91. mẹ́stce, n. dem. mesto; das Städtchen.
  92. mẹ́stəce, -təca, n. dem. mesto = mestce, (mestice) Jan. i. dr.; ("mestace", Krelj).
  93. mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.
  94. mestẹ̑jnik, m. der quer über der Ofenmündung liegende Stein, Gor.
  95. mẹ́stən, -tna, adj. 1) Orts-: mẹ̑stnọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.); Stellen: mestna vrednost, der Stellenwert (einer Ziffer), Cel. (Ar.); — 2) Stadt-, städtisch; mestni ljudje, die Stadtleute; mestna hiša, das städtische Rathhaus.
  96. 1. mésti, métem, vb. impf. fegen, kehren, Mur., Cig., Mik.
  97. 2. mésti, métem, vb. impf. 1) werfen: metite, werfet, Trub.- Mik.; — 2) mete, sneg mete, es schneit, es ist ein Schneegestöber; s snegom mete, SlN.; (tudi: méde; mede ali sneži, Vrtov. [Km. k.]).
  98. 3. mę́sti, mę́tem, vb. impf. 1) rühren; kadar se mleko mete, se iz njega maslo dela, Dalm.; S čim ste ga ( namr. mleko) meli? Npes. ( BlKr.)- Let.; méteno mleko, die Buttermilch, Cig., Dol.; — 2) verwirren: m. se, sich verwirren, sich filzen (vom Haar), Jan.; — nav. praes. mę́dem.
  99. mestīc, m. mestici so mešanci belih in indijanskih roditeljev, Jes.
  100. mẹstíšče, n. die Stätte, der Platz, Mur., C.

   64.797 64.897 64.997 65.097 65.197 65.297 65.397 65.497 65.597 65.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA