Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (6.501-6.600)

  1. brtǫ́zast, adj. voll Vertiefungen: brtozasta pot, C.
  2. bŕtviti, bȓtvim, vb. impf. luftdicht schließen, verspunden: b. sod, C., Z.
  3. brúhanje, n. das Auswerfen, das Speien; — das Husten mit Auswurf, Cig., C.
  4. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
  5. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
  6. brúla, f. die Salzbinse (iuncus maritimus), C.
  7. brúma, f. = pobožnost, C., Trub.; — prim. brumen.
  8. brȗmbati, -am, vb. impf. die Maultrommel spielen: Da bi brumbice 'mela, Si brumbala bi, Npes.-Vraz.
  9. brȗmbice, f. pl. die Maultrommel, Trst. (Let.), SlGor.; — prim. brumbati, brmbice.
  10. brȗmda, f. = 1. brunda, Cig., M.
  11. brúmən, -mna, m. der Monat Jänner, Rez.- C.; — prim. it. bruma, härtester Winter.
  12. brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.
  13. brúmnost, f. = pobožnost.
  14. brȗmski, adj. = brumen, C., Dalm.
  15. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
  16. brȗna, f. braune Kuh, C.
  17. brȗnast, adj. balkig, Cig.
  18. brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.
  19. 1. brȗnda, f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.
  20. 2. brȗnda, f. dickes Frauenzimmer, Štrek.
  21. brundálọ, n. das Schnarrwerk, Cig.
  22. brundáš, m. der Maultrommelspieler, M.
  23. brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).
  24. brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.- C.; — prim. brun.
  25. brȗnkati, -kam, -čem, vb. impf. brummen: obad brunče, C.
  26. brunketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen: struna brunkeče, C.
  27. brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
  28. brȗnovje, n. das Balkenwerk, LjZv.
  29. brȗs, m. 1) der Schleifstein; — 2) besede novega brusa, neuartige Wörter, Glas.
  30. brusáč, m. der Schleifer, Cig.
  31. brusár, -rja, m. 1) der Schleifsteinhändler, Cig.; — 2) der Schleifer, Mur., Cig., Jan.
  32. brusaríca, f. die Schleiferin, Mur.
  33. brusárnica, f. die Schleiferei, die Schleiferwerkstätte, Cig.
  34. brusárski, adj. Schleifer-, Mur.
  35. brusȃrstvọ, n. das Schleiferhandwerk, Cig., Jan.
  36. brȗsəc, -sca, m. der Schleifer, Jan.
  37. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
  38. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
  39. brusę̑r, -rja, m. brusen kamenček, Dict.
  40. brusı̑łnica, f. die Schleiferwerkstätte, Cig.; — die Schleifmühle, Jan.
  41. brusílọ, n. der Schärfapparat, Cig.
  42. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
  43. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
  44. 2. brúsiti, -im, vb. impf. auswerfen, speien, Cig., Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj- Mik.
  45. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
  46. 2. brusníca, * f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.) *; — rus., češ.
  47. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  48. brusnína, f. das Schleifsel, V.-Cig.
  49. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
  50. brúšenje, n. das Schleifen, das Wetzen.
  51. brušẹ́vati, -ẹ́vam, vb. impf. zu schleifen pflegen, Jan.
  52. brȗšnja, f. das Schleifen, Valj. (Rad).
  53. bruzdà, f., Dict., Dalm., Jap.; pogl. brzda.
  54. brȗzga, f. = brozga, der mit Koth vermischte, aufthauende Schnee auf den Straßen, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  55. brȗzgalica, f. = bruzga, Krn- Erj. (Torb.), C.
  56. brȗzla, f. = bruzgalica, Erj. (Torb.).
  57. brȗzlica, f. = bruzgalica, Erj. (Torb.).
  58. brȗzovka, f. neka hruška, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  59. bȓv, -ı̑, f. 1) der Steg; — 2) die Ruderbank, C.
  60. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
  61. bȓvca, f. dem. brv.
  62. brvən, ** brvna, m. = brvno, bruno, BlKr.
  63. bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
  64. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
  65. brzamı̑n, m. = berzamin, ( it. marzemino), Štrek.
  66. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
  67. brzdȃnje, n. das Zäumen; das Bezähmen.
  68. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
  69. 2. brzdáti, -ȃm, vb. impf., C.; pogl. brazdati.
  70. bŕzdica, f. dem. brzda; tudi: brzdíca.
  71. brzdı̑t, adj. stolz (von Pferden), Mur.; — prim. brdit, brdek.
  72. brzdnína, f. das Zaumgeld, Cig.
  73. brzdúlje, f. pl. verižice pri konjski brzdi, Dol.
  74. bȓzəc, -zca, m. der Laufkäfer: brzci (carabidae), Erj. (Ž.).
  75. bŕzək, -zka, adj. hurtig, Dict.; b. junak, Npes.- C.; — prim. brdek.
  76. bŕzəł, -zla, adj. morsch, faul, C.; — prim. brzneti.
  77. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
  78. brzi, adv. bald, sogleich, Mur.
  79. brzíca, f. 1) die Stromschnelle, Jan., Cig. (T.), DZ.; b. reška, Jes.; — 2) der Wildbach, C.
  80. brzicemèr, -mę́ra, m. der Schwimmer (ein Instrument zum Messen der Geschwindigkeit des Stromstriches), Cig. (T.).
  81. brzíkavka, m. die Mandelgeschwulst: b. se mi dela, Polj.; tudi brzikȃvka, Notr.; — prim. bezgavka.
  82. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
  83. brzinomèr, -mę́ra, m. der Geschwindigkeitsmesser, Cig.
  84. bȓzla, f. die Ratsche, Bolc- Erj. (Torb.).
  85. brzláti, -ȃm, vb. impf. ratschen, Bolc- Erj. (Torb.).
  86. brzlína, f. = trohlina, der Moder, C.
  87. brzljȃd, f. = brzlina, C.
  88. brznẹ́ti, -ím, vb. impf. = prhneti, modern, faulen: les, truplo brzni, C.; ogelj brzni, verwandelt sich in Asche, C.
  89. brzníca, f. das Schnellschiff, Cig.
  90. brznọ̑st, f. die Hurtigkeit, die Fertigkeit, Cig., C.
  91. bŕzọ, adv. schnell, sogleich, Mur., Cig., nk.
  92. brzǫ̑ča, f. = brzost, kajk.- Valj. (Rad).
  93. brzojàv, -jáva, m. der Telegraph, h. t.- Cig. (T.), nk.
  94. brzojávən, -vna, adj. telegraphisch, nk.
  95. brzojáviti, -im, vb. pf. telegraphieren, nk.
  96. brzojȃvka, f. die telegraphische Depesche, nk.
  97. brzojávljati, -am, vb. impf. ad brzojaviti, nk.
  98. brzojȃvstvọ, n. die Telegraphie, nk.
  99. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
  100. bȓzoma, adv. schnell, C.

   6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA