r (65.001-65.100)

65001. medzǫ́bən, -bna, adj. zwischen den Zähnen befindlich, Mur.
65002. məgətáti, -tȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) flimmern, C., ("magačem") Dalm.; — 2) blinzeln, Jan., C.
65003. məgətȃvəc, -vca, m. der Blinzler, C.
65004. məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.
65005. məgláča, f. der Nebel, C.; — die Wolke, C.
65006. məglę̑n, adj. Nebel-, nebelig; meglena podoba, slika, das Nebelbild, Cig. (T.); megleno je, es nebelt; megleno mi je pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; meglene oči, trübe Augen, Cig.
65007. məglę̑nast, adj. nebelicht, nebelgrau, Cig.; meglenasta podoba, das Nebelbild, Jan.
65008. məglenẹ́ti, -í, vb. impf. nebeln: megleni, es nebelt, V.-Cig., Jan.
65009. məgleníca, f. der Nebelstern, Cig. (T.).
65010. məglenína, f. der Nebelfleck, Jan.
65011. məglenják, m. fauler Mensch, ogr.- M., Slom.
65012. məglę́nka, f. = meglenica, Cig. (T.).
65013. məglę̑nost, f. die neblichte Trübe.
65014. meglę̑nščak, m. der Salamander, C., Zora; (pravijo, da iz megel pade, C.).
65015. məglẹ́ti, -í, vb. impf. trübe werden (o očeh), Habd.- Valj. (Rad).
65016. məglíca, f. dem. megla; 1) das Nebelchen; Na lepi ravnici Meglica stoji, Npes.-K.; — pl. meglice, die Lämmerwolken, Cig.; — 2) der Nebelfleck ( astr.), Cig. (T.); — tudi: məglicà, Kr.- Valj. (Rad), in méglica, Št.
65017. məglíti, -ím, vb. impf. einen Nebel um sich verbreiten ( z. B. durch Tabakdampf), Mur.; — megli se, es nebelt, Mur., Cig., Jan.; — megli se = oblačí se: črno se megli, Danj. (Posv. p.); — megli se mi pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.
65018. məglǫ́ven, -vna, adj. = meglen, Mur., C.
65019. məglovína, f. der Nebelfleck, Jan., Cig. (T.).
65020. meglovı̑t, adj. nebelig, Mur., Cig., Jan., Levst. (Močv.), Zora.
65021. məgníti, mágnem, (mę́gnem), vb. pf. = migniti, mit den Augen winken, Mur., Jan., C., Mik., ogr.- M., Trub., Dalm., Krelj; magnejo njegovemu očetu, Krelj; (megnjeno, der Augenblick: vsakšo megnjeno, ogr.- Let.).
65022. mę́gnjenje, n. der Augenblick, kajk.- Valj. (Rad); ("məgnénje ali məglénje" = trenotje, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — prim. magnjenje.
65023. məgolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti: vse mi megoli pred očmi, BlKr.
65024. 1. mẹ̑h, mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse ( z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
65025. 2. mèh, méha, m. = 2. mah, das Moos, Guts., Jarn., Mur., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.
65026. meha, f., ogr.- C., pogl. meja.
65027. mẹháč, m. der Blasebalgtreter, Jan. (H.).
65028. mehȃk, -hkà, adj. = mehek.
65029. mehȃn, -hnà, adj. = mehek, Tolm.- Štrek. (LjZv.); mehnejši, compar. ad mehak, Ben.- Kl.
65030. mehāničən, -čna, adj. kar se z neživimi silami in s stroji vrši, triebwerkmäßig, mechanisch.
65031. mehānik, m. kdor umeje mehaniko in se z njo peča, der Mechaniker.
65032. mehānika, f. nauk o gibanju in ravnotežju, die Mechanik.
65033. mehanīzəm, -zma, m. strojasta naprava, der Mechanismus.
65034. mẹ̑hast, adj. schlauchartig, Cig., M.
65035. mẹ́hati, -am, vb. impf. mischen, in Verwirrung bringen: posteljo m., Fr.- C.
65036. mę́hča, f. = meča, die weichen Theile am Körper, Mur.
65037. mehčáłən, -łna, adj. erweichend, Cig.
65038. mehčȃnje, n. das Erweichen; — das Abliegen des Obstes; hruške so črnega mehčanja, ako počrnijo, Svet. (Rok.).
65039. mehčáti, -ȃm, vb. impf. 1) weich machen; sadje m., das Obst mürbe machen, es abliegen lassen; m. se, weich, mürbe werden; sadje se mehča; sadje mehčat dejati, das Obst zum Abliegen aufbewahren; — 2) weich, mürbe werden, Mik., BlKr.; grozdje že mehča, BlKr.
65040. mehčȃva, f. die weichen Theile an einem Körper, C.
65041. mehčína, f. 1) das Weiche, V.-Cig.; z. B. am Körper, Mur.; ušesna m., das Ohrläppchen, V.-Cig., Cig. (T.); — das Fleisch der Früchte, Cig.; — 2) die Weiche, Mur.; — die Weichlichkeit, Cig.
65042. méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
65043. mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf ( Vest.).
65044. mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.- Vest.
65045. mẹhəníca, f. das Beerenhäutchen, besonders die Traubenhülse, C., Št.; — pogl. mehunica.
65046. mẹhənı̑čje, n. coll. Beerenhäutchen, Traubenhülsen, C., Št.
65047. mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi- C. ( Vest.).
65048. mẹhína, f. die Hülse des Hirsekornes u. dgl., Mur., Cig.; das Häutchen von Beeren, vzhŠt.- C.
65049. mẹhínica, f. dem. mehina, Mur.
65050. mẹhíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Hülsen bekommen, Mur.
65051. mẹhı̑nje, n. coll. = mehine, Mur., C.
65052. mehkáč, m. der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Mik.
65053. mehkȃvka, f. weiches, feines Gras, Svet. (Rok.).
65054. mehkljàt, -áta, adj. weichlich, Cig.
65055. mehkljátost, f. die Weichlichkeit, Cig.
65056. mehkóba, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, C.; v mehkobi in lenobi živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — 2) das Weiche, der Weichtheil, DZ.
65057. mehkóbən, -bna, adj. weichlich, Cig., Jan.; — weichmüthig, Mur.
65058. mehkóbnost, f. die Weichlichkeit, Cig., Jan.; — die Weichmüthigkeit, Mur.
65059. mehkǫ̑ča, f. die Weiche, die Weichheit, Mur., Jan.; — die Weichlichkeit, C.
65060. mehkǫ̑čən, -čna, adj. weichlich, C., Danj.- M.
65061. mehkočútən, -tna, adj. zartfühlend, weichmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
65062. mehkočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., nk.
65063. mehkočȗtnik, m. der Zartfühlende, Cig.
65064. mehkočútnost, f. das Zartgefühl, Cig., Jan., nk.
65065. mehkodláčən, -čna, adj. weichhaarig, Cig.
65066. mehkogǫ́bčən, -čna, adj. maulweich: mehkogobčen konj, Bleiw.- Cig.
65067. mehkokǫ̑žən, -žna, adj. von weicher, zarter Haut, Cig.; — verweichlicht, Škrinj.
65068. mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
65069. mehkokǫ̑žnik, m. der Zärtling, Guts.- Cig.
65070. mehkolàs, -lása, adj. weichhaarig, Cig., Jan.
65071. mehkolı̑stnat, adj. weichblättrig, Let.
65072. mehkonòg, -nǫ́ga, adj. weichfüßig, Cig.
65073. mehkonǫ́žən, -žna, adj. weichfüßig, C.; mehkonožni voli se radi zbadajo v noge, Gor.
65074. mehkoplúta, f. mehkoplute, die Weichflosser (malacopteri), Erj. (Ž.).
65075. mehkopȏłtnik, m. der Weichling, SlN.
65076. mehkọ̑st, f. die Weiche, die Weichheit; die Mürbe, Cig.; — die Zartheit, Cig., Jan.; — die Milde, Cig.
65077. mehkóta, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, Cig., Jan., C.; — v mehkotah in sladkotah živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — die Milde, C.; — 2) = mehko, mehkužno bitje: take mehkote! Levst. (Zb. sp.); — tudi: mehkọ̑ta, Valj. (Rad).
65078. mehkótən, -tna, adj. weichlich, Cig., Jan., M.; — weichmüthig, Mur.
65079. mehkotíti, -ím, vb. impf. weich machen, Mur.
65080. mehkȏtnica, f. weicher, nasser Boden, M., Cig.; na mehkotnicah premehka vinca pridelujejo, Vrtov. (Vin.).
65081. mehkȏtnik, m. der Weichling, Danj.- M.
65082. mehkótnost, f. die Weichlichkeit, M.; — die Weichmüthigkeit, Mur.
65083. mehkoȗdnik, m. = mehkȗžnik, Levst. (Zb. sp.).
65084. mehkovǫ́ljən, -ljna, adj. willensschwach, nachgiebig, Bes.
65085. mehkožı̑vəc, -vca, m. der Weichling, Cig.
65086. mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.
65087. mehkúža, f. jajce brez trde lupine, Vest.
65088. mehkúžast, adj. weich, zart, Guts.- Cig.
65089. mehkúžav, adj. weichlich, Fr.- C.
65090. mehkúžəc, -žca, m. 1) = mekužec, das Weichthier, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.; — 2) der Weichling, Cig., Jan.
65091. mehkúžən, -žna, adj. weichlich, verzärtelt, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
65092. mehkúženje, n. die Verzärtelung, die Verweichlichung, Cig., M.
65093. mehkúžika, f. ein verweichlichtes Mädchen, Vrtov.
65094. mehkúžiti, -ȗžim, vb. impf. verweichlichen, verzärteln, Cig., Jan., M., nk.
65095. mehkužljìv, adj. verweichlichend, Vrt.
65096. mehkȗžnež, m. = mehkužnik, Mur., nk.
65097. mehkȗžnica, f. ein verweichlichtes Weib, Z., Valj. (Rad).
65098. mehkȗžnik, m. der Weichling, der Zärtling, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
65099. mehkúžnost, f. die Weichlichkeit, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
65100. mehlji, adj. compar. ad mehek, BlKr.- Mik.; nam. mečji, mehkejši.

   64.501 64.601 64.701 64.801 64.901 65.001 65.101 65.201 65.301 65.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani