r (64.997-65.096)

64997. medvọ́dən, -dna, adj. zwischen den Wässern befindlich, Mur.
64998. medvọ̑dje, n. das Flussbinnenland, das Deltaland, Mur., Cig. (T.).
64999. medzę́mən, -mna, adj. medzę̑mno morje, das Binnenmeer ( geogr.), Cig. (T.).
65000. medzı̑dje, n. = vmesni zid, die Zwischenmauer, Mur., Cig., Jan., DZ.
65001. medzǫ́bən, -bna, adj. zwischen den Zähnen befindlich, Mur.
65002. məgətáti, -tȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) flimmern, C., ("magačem") Dalm.; — 2) blinzeln, Jan., C.
65003. məgətȃvəc, -vca, m. der Blinzler, C.
65004. məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.
65005. məgláča, f. der Nebel, C.; — die Wolke, C.
65006. məglę̑n, adj. Nebel-, nebelig; meglena podoba, slika, das Nebelbild, Cig. (T.); megleno je, es nebelt; megleno mi je pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; meglene oči, trübe Augen, Cig.
65007. məglę̑nast, adj. nebelicht, nebelgrau, Cig.; meglenasta podoba, das Nebelbild, Jan.
65008. məglenẹ́ti, -í, vb. impf. nebeln: megleni, es nebelt, V.-Cig., Jan.
65009. məgleníca, f. der Nebelstern, Cig. (T.).
65010. məglenína, f. der Nebelfleck, Jan.
65011. məglenják, m. fauler Mensch, ogr.- M., Slom.
65012. məglę́nka, f. = meglenica, Cig. (T.).
65013. məglę̑nost, f. die neblichte Trübe.
65014. meglę̑nščak, m. der Salamander, C., Zora; (pravijo, da iz megel pade, C.).
65015. məglẹ́ti, -í, vb. impf. trübe werden (o očeh), Habd.- Valj. (Rad).
65016. məglíca, f. dem. megla; 1) das Nebelchen; Na lepi ravnici Meglica stoji, Npes.-K.; — pl. meglice, die Lämmerwolken, Cig.; — 2) der Nebelfleck ( astr.), Cig. (T.); — tudi: məglicà, Kr.- Valj. (Rad), in méglica, Št.
65017. məglíti, -ím, vb. impf. einen Nebel um sich verbreiten ( z. B. durch Tabakdampf), Mur.; — megli se, es nebelt, Mur., Cig., Jan.; — megli se = oblačí se: črno se megli, Danj. (Posv. p.); — megli se mi pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.
65018. məglǫ́ven, -vna, adj. = meglen, Mur., C.
65019. məglovína, f. der Nebelfleck, Jan., Cig. (T.).
65020. meglovı̑t, adj. nebelig, Mur., Cig., Jan., Levst. (Močv.), Zora.
65021. məgníti, mágnem, (mę́gnem), vb. pf. = migniti, mit den Augen winken, Mur., Jan., C., Mik., ogr.- M., Trub., Dalm., Krelj; magnejo njegovemu očetu, Krelj; (megnjeno, der Augenblick: vsakšo megnjeno, ogr.- Let.).
65022. mę́gnjenje, n. der Augenblick, kajk.- Valj. (Rad); ("məgnénje ali məglénje" = trenotje, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — prim. magnjenje.
65023. məgolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti: vse mi megoli pred očmi, BlKr.
65024. 1. mẹ̑h, mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse ( z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
65025. 2. mèh, méha, m. = 2. mah, das Moos, Guts., Jarn., Mur., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.
65026. meha, f., ogr.- C., pogl. meja.
65027. mẹháč, m. der Blasebalgtreter, Jan. (H.).
65028. mehȃk, -hkà, adj. = mehek.
65029. mehȃn, -hnà, adj. = mehek, Tolm.- Štrek. (LjZv.); mehnejši, compar. ad mehak, Ben.- Kl.
65030. mehāničən, -čna, adj. kar se z neživimi silami in s stroji vrši, triebwerkmäßig, mechanisch.
65031. mehānik, m. kdor umeje mehaniko in se z njo peča, der Mechaniker.
65032. mehānika, f. nauk o gibanju in ravnotežju, die Mechanik.
65033. mehanīzəm, -zma, m. strojasta naprava, der Mechanismus.
65034. mẹ̑hast, adj. schlauchartig, Cig., M.
65035. mẹ́hati, -am, vb. impf. mischen, in Verwirrung bringen: posteljo m., Fr.- C.
65036. mę́hča, f. = meča, die weichen Theile am Körper, Mur.
65037. mehčáłən, -łna, adj. erweichend, Cig.
65038. mehčȃnje, n. das Erweichen; — das Abliegen des Obstes; hruške so črnega mehčanja, ako počrnijo, Svet. (Rok.).
65039. mehčáti, -ȃm, vb. impf. 1) weich machen; sadje m., das Obst mürbe machen, es abliegen lassen; m. se, weich, mürbe werden; sadje se mehča; sadje mehčat dejati, das Obst zum Abliegen aufbewahren; — 2) weich, mürbe werden, Mik., BlKr.; grozdje že mehča, BlKr.
65040. mehčȃva, f. die weichen Theile an einem Körper, C.
65041. mehčína, f. 1) das Weiche, V.-Cig.; z. B. am Körper, Mur.; ušesna m., das Ohrläppchen, V.-Cig., Cig. (T.); — das Fleisch der Früchte, Cig.; — 2) die Weiche, Mur.; — die Weichlichkeit, Cig.
65042. méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
65043. mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf ( Vest.).
65044. mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.- Vest.
65045. mẹhəníca, f. das Beerenhäutchen, besonders die Traubenhülse, C., Št.; — pogl. mehunica.
65046. mẹhənı̑čje, n. coll. Beerenhäutchen, Traubenhülsen, C., Št.
65047. mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi- C. ( Vest.).
65048. mẹhína, f. die Hülse des Hirsekornes u. dgl., Mur., Cig.; das Häutchen von Beeren, vzhŠt.- C.
65049. mẹhínica, f. dem. mehina, Mur.
65050. mẹhíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Hülsen bekommen, Mur.
65051. mẹhı̑nje, n. coll. = mehine, Mur., C.
65052. mehkáč, m. der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Mik.
65053. mehkȃvka, f. weiches, feines Gras, Svet. (Rok.).
65054. mehkljàt, -áta, adj. weichlich, Cig.
65055. mehkljátost, f. die Weichlichkeit, Cig.
65056. mehkóba, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, C.; v mehkobi in lenobi živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — 2) das Weiche, der Weichtheil, DZ.
65057. mehkóbən, -bna, adj. weichlich, Cig., Jan.; — weichmüthig, Mur.
65058. mehkóbnost, f. die Weichlichkeit, Cig., Jan.; — die Weichmüthigkeit, Mur.
65059. mehkǫ̑ča, f. die Weiche, die Weichheit, Mur., Jan.; — die Weichlichkeit, C.
65060. mehkǫ̑čən, -čna, adj. weichlich, C., Danj.- M.
65061. mehkočútən, -tna, adj. zartfühlend, weichmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
65062. mehkočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., nk.
65063. mehkočȗtnik, m. der Zartfühlende, Cig.
65064. mehkočútnost, f. das Zartgefühl, Cig., Jan., nk.
65065. mehkodláčən, -čna, adj. weichhaarig, Cig.
65066. mehkogǫ́bčən, -čna, adj. maulweich: mehkogobčen konj, Bleiw.- Cig.
65067. mehkokǫ̑žən, -žna, adj. von weicher, zarter Haut, Cig.; — verweichlicht, Škrinj.
65068. mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
65069. mehkokǫ̑žnik, m. der Zärtling, Guts.- Cig.
65070. mehkolàs, -lása, adj. weichhaarig, Cig., Jan.
65071. mehkolı̑stnat, adj. weichblättrig, Let.
65072. mehkonòg, -nǫ́ga, adj. weichfüßig, Cig.
65073. mehkonǫ́žən, -žna, adj. weichfüßig, C.; mehkonožni voli se radi zbadajo v noge, Gor.
65074. mehkoplúta, f. mehkoplute, die Weichflosser (malacopteri), Erj. (Ž.).
65075. mehkopȏłtnik, m. der Weichling, SlN.
65076. mehkọ̑st, f. die Weiche, die Weichheit; die Mürbe, Cig.; — die Zartheit, Cig., Jan.; — die Milde, Cig.
65077. mehkóta, f. 1) die Weiche, die Weichheit; — die Weichlichkeit, Cig., Jan., C.; — v mehkotah in sladkotah živeti, C.; — die Empfindsamkeit, Jan.; — die Milde, C.; — 2) = mehko, mehkužno bitje: take mehkote! Levst. (Zb. sp.); — tudi: mehkọ̑ta, Valj. (Rad).
65078. mehkótən, -tna, adj. weichlich, Cig., Jan., M.; — weichmüthig, Mur.
65079. mehkotíti, -ím, vb. impf. weich machen, Mur.
65080. mehkȏtnica, f. weicher, nasser Boden, M., Cig.; na mehkotnicah premehka vinca pridelujejo, Vrtov. (Vin.).
65081. mehkȏtnik, m. der Weichling, Danj.- M.
65082. mehkótnost, f. die Weichlichkeit, M.; — die Weichmüthigkeit, Mur.
65083. mehkoȗdnik, m. = mehkȗžnik, Levst. (Zb. sp.).
65084. mehkovǫ́ljən, -ljna, adj. willensschwach, nachgiebig, Bes.
65085. mehkožı̑vəc, -vca, m. der Weichling, Cig.
65086. mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.
65087. mehkúža, f. jajce brez trde lupine, Vest.
65088. mehkúžast, adj. weich, zart, Guts.- Cig.
65089. mehkúžav, adj. weichlich, Fr.- C.
65090. mehkúžəc, -žca, m. 1) = mekužec, das Weichthier, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.; — 2) der Weichling, Cig., Jan.
65091. mehkúžən, -žna, adj. weichlich, verzärtelt, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
65092. mehkúženje, n. die Verzärtelung, die Verweichlichung, Cig., M.
65093. mehkúžika, f. ein verweichlichtes Mädchen, Vrtov.
65094. mehkúžiti, -ȗžim, vb. impf. verweichlichen, verzärteln, Cig., Jan., M., nk.
65095. mehkužljìv, adj. verweichlichend, Vrt.
65096. mehkȗžnež, m. = mehkužnik, Mur., nk.

   64.497 64.597 64.697 64.797 64.897 64.997 65.097 65.197 65.297 65.397  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani