Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (64.801-64.900)

məčínək, -nka, adj. sehr klein, C.; — mečinko, ein klein wenig, Met.- Mik.
mečíšče, n. das Schwertheft, C.
mečı̑təv, -tve, f. die Erweichung, die Aufweichung, Cig.
mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
mę̑čka, f. das zum Einrühren gebrauchte Mehl, Mur.; — prim. podmetati.
məčkȃł, m., Kr., pogl. mečkalo 2).
məčkálast, adj. säumig, Cig.
məčkáłen, -łna, adj. zum Quetschen dienend, Quetsch-, Cig.; mečkȃłna priprava, die Quetschvorrichtung, Cig.
məčkálọ, n. 1) die Quetschmaschine, das Quetschwerkzeug, Cig., M.; grozdno m., Nov.; — 2) der Säumige, der Zögerer, Cig.
məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
məčkàv, -áva, adj. säumig, zauderhaft, Cig., Jan., M.
məčkȃvəc, -vca, m. 1) der Quetscher, Cig., Jan.; — 2) ein langsamer, säumiger Arbeiter.
məčkȃvka, f. 1) die Quetscherin, Cig.; — 2) eine langsame, säumige Arbeiterin.
məčkávost, f. die Säumigkeit, Cig.
məčkę̑, f. pl., KrGora, pogl. nečke.
məčkǫ̑n, m. der Säumige, der Unbehilfliche, Cig.
məčkúlja, f. eine langsame, säumige Arbeiterin, Jan.
mečníca, f. die Schwertscheide, Mur., V.-Cig., Jan., C.; tiho so meče poteknili v mečnice, Glas.
mečník, m. die Saudistel (sonchus oleraceus), C.
mečnják, m. ein Gefäß für das Schweinefutter, C.; — prim. meča 1).
mečúš, m. 1) ein Ei ohne harte Schale, Jan., C.; — 2) der Mieterkrebs, Jan.
mẹ̑d, -ı̑, f. das Erz, das Metall, bes. das Kupfer oder eine Legierung desselben, Mur., Jan., Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); baker ali med, Erj. (Min.); rumena, žolta m., das Messing, Cig., C., Erj. (Min.), Levst. (Nauk); rdeča m., das Tomback, Jan. (H.); — med, das Messing, Mur., Cig., Jan., nk.
1. mẹ̑d, m. = med f., ogr.- Mik.; sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz; med z drugo medino premešan (se na zlivanje zvonov, žlic i. t. d. rabi), ogr.- Valj. (Rad).
2. mę̑d, mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.- M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.- Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.- Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
mę̑da, f. kraj, kamor se sadje deva, da se omedi, Savinska dol.; — prim. mada.
mədȃł, -dlà, adj. = medel, ("madal") Dict.
medālja, f. svetinja, kolajna, die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), nk.
medaljōn, m. das Medaillon, Jan., Cig. (T.), nk.
1. médan, adj., pogl. 1. meden.
2. medȃn, -dnà, adj. = 4. meden 2).
1. mẹ̑dast, adj. messinggelb, Z.
2. mę̑dast, adj. honigartig, Cig. (T.).
medbožíčən, -čna, adj. medbožı̑čna (nedelja), der Weihnachtssonntag, Jan. (H.).
medčásən, -sna, adj. Interims-, interimistisch, Cig., Jan., C.
medčȃsje, n. die Zwischenzeit, Cig., Jan., DZ.
medčeljústən, -tna, adj. zwischen den Kiefern gelegen: medčeljȗstna žleza, die Rotzdrüse, Nov.; = medčeljustna grča, Cig.
meddežę́łən, -łna, adj. 1) zwischen den Ländern bestehend: meddežę̑łna carina, der Zwischenzoll, Cig. (T.); — 2) = notranji, medzemen, sredozemski, Binnen-, Cig., Jan.
meddežę̑łski, adj. = meddeželen 2), C.
mę̑dəc, -dca, m. der Mellit ( min.), Cig. (T.).
mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.- Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
medélọ, n., Cig., Jan., M., nam. metelo.
1. mẹ́den, -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.- Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.- Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče- Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.- Mur.).
2. mẹ̑dən, -dna, adj. 1) Kupfer-, aus Kupfer, Jan., Cig. (T.); — kupferhältig, Cig., Jan.; — Messing-, aus Messing, Cig., Jan., nk.
3. medę̑n, adj. aus Honig, Honig-; medena potica, der Honigkuchen; medeni tedni, die Flitterwochen; — medene besede, honigsüße Worte; medena usta, der Honigmund, Cig.; — medeni les, der Palmbusch, Št.
4. mę́dən, -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.
medę́nəc, -nca, m. 1) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) der Honigstein, Cig.
medenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) honicht werden, Honig bekommen: jelka medeni: zdaj bodo že lahko nabirale čebele, Polj.; — 2) mürbe werden, Cig.
1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
2. medeníca, f. 1) der Brandregen: m. rosi, der Brandregen fällt, Cig.; — 2) langblumiger Waldmeister (asperula odorata), M., Kr.- Valj. (Rad); — 3) = mednica, die Honigbirne, Jan. (H.).
3. mę́denica, f. die Buttermolken, Gor.; — nam. metenica.
mẹ̑deničast, adj. beckenförmig, Cig., Jan.
mẹ̑deničən, -čna, adj. Becken-, Cig.; medenični vezek, das Beckenband ( zool.), Cig.; medenični vpletek, das Beckengeflecht, Cig.
medeník, m. 1) der Honigapfel, Cig.; — 2) das Honigbrot, Z.
medeníka, f. 1) das Immenblatt (melittis melissophyllum), Tuš. (R.); — 2) neko jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
medeníkovəc, -vca, m. der Honigapfel, Cig., Jan.
1. mẹdenína, f. die Kupferware, Jan.; — die Messingware, Jan.
2. medenína, f. der Honigzucker, Cig.
medeníti, -im, vb. impf. sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig.
1. mẹdenják, m. der Messingring, Mur.
2. medenják, m. 1) das Honigfass, C.; — 2) das Honigbrot, Valj. (Rad); der Honigkuchen, Z.
1. mẹ̑denka, f. die Stecknadel, Mur., Cig., Met., Vrt.
2. medę́nka, f. 1) die Honigbirne, C.; — 2) neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad), Sv. Jakob na Savi, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) die Narcisse (narcissus poëticus), Videž nad Prešnjico- Erj. (Torb.).
medenosládək, -dka, adj. honigsüß: medenosladka usta, der Honigmund, Cig.
medę̑nost, f. die Honigsüße, Cig.
medę̑novəc, -vca, m. der Honigbrantwein, Cig.
medglȃsje, n. das Intervall (bei Tönen), Jan., Cig. (T.).
medíca, f. der Meth, der Honigtrank; brezova m., der Birkenmeth, Cig., Jan.
medicīna, f. zdravilo, zdravništvo, die Medicin.
medicinālən, -lna, adj. Medicinal-, Jan.
medı̑čnica, f. die Methschenke, Cig.
medı̑čnik, m. der Süßapfel, Jan.
medı̑ja, f. = 2. mednica 1), Cig., M.
medíka, f. das Immenblatt, das Waldbirnenkraut (melittis melissiphyllum), Cig.
medı̑łnica, f. der Ort, wo das Obst abliegt, die Obstkammer, Cig.
medílọ, n. das Abliegen des Obstes, Nov.; sadje v m. dejati, Cig.; — ein Lager solchen Obstes: celo m. jabolk sem dobil, Ig (Dol.).
mẹdína, f. das Erz, das Metall, ogr.- C.; — pl. medine, das Bergwerk, ogr.- C.
medı̑ška, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
1. medíti, -ím, vb. impf. 1) mit Honig versüßen, Mur.; — 2) sadje m., das Obst abliegen lassen, damit es mürbe und süßer werde, m. se, abliegen, Guts., Cig., Jan., M., Štrek., Gor., Ig (Dol.), Notr.; — prim. mladiti.
2. mẹ́diti, -im, vb. impf. mit Erz belegen, beerzen, Cig.; (sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz).
medı̑vọ, n. der Lebzelten, der Honigkuchen, C.
medjẹ̑d, f. ein Gericht nach dem Fleische und vor dem Braten, V.-Cig.
medklǫ̑pje, n. der Raum zwischen zwei Bänken, Mur., C.
médlək, -ləka, m. medel človek, vzhŠt.
mədlę̑n, adj. schwach, ogr.- C.; — trübe, Z.; medleno vreme, trübes Wetter, Z.
mədlenják, m. schwacher Mann, Cig.
mədlẹ̑nje, n. 1) die Schwäche, die Uebelkeiten, Cig.; — 2) das Schmachten.
mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.- Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), Savinska dol.; — 2) medli mi, es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.
mədlẹ́vati, -am, vb. impf. 1) sich abhärmen: v žalosti mi srce medleva, Str.; — schmachten, Jan.; — 2) hager werden, Jarn.
mədlíca, f. die Ohnmacht, Mur.; — die Uebelkeit, Cig.
mədlı̑n, m. ein hagerer Mensch, Jan.
mədlína, f. eine hagere Gestalt, Jarn.
mədlíti, -ím, vb. impf. 1) matt machen, schwächen: m. koga, SlGor.- C.; Uebelkeiten, Unwohlsein verursachen, SlGor.- C.; medli me, es wird mir unwohl, Mur.; — zlato m., das Gold glanzlos machen, Št.- Cig.; — 2) m. se, abmagern, Vrtov. (Km. k.).
mədlìv, -íva, adj. hager, schwindsüchtig, Z.
mədlı̑vəc, -vca, m. ein schwacher, abgemagerter Mensch, Jarn.
mədlívost, f. der Zustand der Kräfteabnahme: m. drevja (kadar neha rasti), Pirc.
mədlóba, f. 1) die Mattigkeit, Mik.; — 2) die Ohnmacht, das Uebelwerden, Mur., Cig.; — 3) die Magerkeit, Cig., Jan.
mədlǫ́ga, f. die Ohnmacht, Mur., Danj.- Mik., Valj. (Rad).
mədlọ̑st, f. 1) die Mattigkeit, die Schwäche; — 2) die Magerkeit, Jarn., Cig., Jan.
mədlóta, f. = medlost 1), Jan.

64.301 64.401 64.501 64.601 64.701 64.801 64.901 65.001 65.101 65.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA