Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (64.701-64.800)

  1. mȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. = mijavkati, miauen, Mur., Cig., Gor.
  2. mavzolēj, m. krasna rakev, das Mausoleum, Cig., Jan.
  3. mȃvžina, f. = mala južina, Jan., Kor.- Erj. (Torb.).
  4. mȃvžinati, -am, vb. impf. = južinati, Jan.
  5. mȃz, -ı̑, f. 1) das Schmieren, Habd.- Mik.; — 2) die Schmiere, Mur., Cig.; sklepna m., die Gelenkschmiere, Erj. (Som.); die Salbe, Guts.- Cig., M., Valj. (Rad).
  6. máza, f. 1) die Schmiere, M., Z.; — 2) eine gewisse Maske am Faschingsdienstag, Rib.- M.; — 3) ein schmutziges Weib, Z.; psovka neizkušeni gospodinji, Gor.; — ein verzärteltes Kind, Z.
  7. mazáč, m. der Kleckser, der Farbenkleckser, der Tintenkleckser, Cig., Jan.; — der Anstreicher, Jan.; — der Quacksalber, Cig., Jan., M., nk.
  8. mazáča, f. der Pinsel, C.
  9. mazáčiti, -ȃčim, vb. impf. schmieren, sudeln, Jan. (H.); — Quacksalber sein, Z.
  10. mazȃčka, f. die Quacksalberin, Cig.; kmet se rajši zateka k svojim konjedercem in mazačkam, LjZv.
  11. mazáłən, -łna, adj. Schmier-, Mur.; mazȃłni il, der Kleiberlehm, V.-Cig.
  12. mazálọ, n. 1) die Salbe, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Kleckser, der Kleckmaler, Cig.
  13. mazána, f. eine größere Weinflasche, = stari bokal: eno mazano vina, BlKr.; — prim. mezana.
  14. mȃzanəc, -nca, m. das Eierbrot, Cig.
  15. mázanje, n. das Schmieren; das Salben; slednje m., die letzte Oelung, ogr.- C.; = poslednje m., C.
  16. mȃzanka, f. die Lehmhütte, Šol.
  17. mázast, adj. schmierig.
  18. mazȃštvọ, n. die Charlatanerie, die Curpfuscherei, Jan., Nov., Pjk. (Črt.), Strp.
  19. mázati, mȃžem, vb. impf. schmieren; m. kaj s čim; kola m.; črevlje s salom m.; kakor mažeš, tako teče, wie man es treibt, so geht es, Cig.; salben, einschmieren, einreiben; prsi z lojem, opeklino z oljem m.; aufstreichen, aufschmieren, auftragen, Cig.; kdor ima dosti medu, maže ga po steni, wer Honig genug hat, streicht ihn auf die Wand, Rib.- M.; beschmutzen; Naj si s tinto prste maže, Preš.; mokra barva maže, nasse Farbe fleckt ab, Cig.; — bestechen, Cig.; kdor maže, temu teče, Levst. (Rok.); kdor maže, mu kaže, wer schmiert, der fährt, Valj. (Rad).
  20. mázav, adj. schmierig.
  21. mázavəc, -vca, m. der Schmierer, der Salber, Cig., Jan.; — der Anstreicher, der Flachmaler, Cig.
  22. mázavka, f. die Schmiererin, Cig.; — die Anstreicherin, Cig.
  23. mȃzavt, m. der Klecker, Cig.
  24. mȃzəc, -zca, m. = mazač, der Quacksalber, Cig.
  25. mȃzək, -zka, m. die Schmiere, Jarn.; ein Stück Schmiere: m. sala, Z.
  26. mazg, m. = mezg, Habd., Dict.
  27. mȃzgati, -am, vb. impf. = mazati, C.
  28. mazgína, f. der Schmierstiefel, Tolm.- Levst. (M.).
  29. mazginja, f. = mezgica, die Mauleselin, Habd.- Mik.
  30. mazíłce, n. 1) dem. mazilo; — 2) = čopič, der Pinsel, Zv.
  31. mazíłən, -łna, adj. Salben-, Jan. (H.).
  32. mazilı̑təv, -tve, f. die Salbung, Jan.
  33. mazíliti, -ı̑lim, vb. impf. salben; balsamieren, Mur., Cig., Jan.
  34. mazı̑ljenəc, -nca, m. der Gesalbte, Mur., Cig., Jan., Ravn.
  35. mazíljenje, n. das Salben, die Salbung; die Balsamierung, Mur., Cig.
  36. mazı̑ljenka, f. die Gesalbte, Cig., Jan.
  37. mazı̑łnica, f. die Salbenbüchse, Cig.
  38. mazílọ, n. 1) die Schmiere, die Salbe; zdravilno m., die Heilsalbe, Cig.; v mazilo dejati truplo, einbalsamieren, Ravn.; — 2) das Salben, das Einschmieren; zapisati bolníku kaj za mazilo; — die Salbung: m. opraviti, Ravn.; — 3) das Bestechungsmittel, das Bestechungsgeld, Cig., Jap. (Prid.); — 4) die Bestechung, Levst. (Rok.); — 5) planinsko m., die Alprose (rhododendrum), Cig.
  39. mazı̑nəc, -nca, m. = mezinec, der kleine Finger an der Hand, Št., Dol.; dokler bom živ in bode moj mazinec gibal, Jurč.
  40. mazljàv, -áva, adj. schmierig: mazljava zemlja, C.
  41. mazljìv, -íva, adj. schmierig, Jan., C.; leicht beschmutzend, Nov.; — klebrig, C.
  42. mazníca, f. der Anstrich, die Wandschmiere, C.
  43. maznína, f. das Schmiergeld, C.
  44. mázniti, mȃznem, vb. pf. einen Klecks hinmachen, hinschmieren, Mik.
  45. mazovína, f. das Schmiergeld, C.
  46. 1. máža, f. die Schmiere, die Salbe; kopitna m., die Hufsalbe, Cig.
  47. 2. mȃža, f. ein großes Bündel, vzhŠt.- C.; ein großer Sack, Dol.- Levst. (Rok.); ein Sack von 2—3 Metzen, C.; — prim. madž. mazsa, der Centner, = hs. maža, Mik. (Et.).
  48. mážəlj, -žlja, (-žəljna), m. = pečenka, zavita v mreno, KrGora.
  49. mažúga, f. ein schmieriges Weib, C.
  50. mažúlja, f. = mažuga, Cig.
  51. mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.- C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk- Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
  52. mę́cavəc, -vca, m. = mečkalo 2), C.
  53. mecēn, m. podpornik, zaščitnik pesnikov, umetnikov, učenjakov, der Mäcen.
  54. mecès, -cesa, m., Zora, pogl. macesen.
  55. mecésən, -sna, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. macesen.
  56. mecíniti, -ı̑nim, vb. impf. = mecati 3), C.
  57. mecljáti, -ȃm, vb. impf. 1) zu erweichen suchen, Z.; — 2) stotternd hervorbringen, Z.; — 3) zart umgehen: kaj bi z otrokom mecljal! luskniti ga mora, Gor.- Mik.
  58. mę̑cljej, m. = rogoz, Celjska ok.
  59. mę̑č, -ı̑, f. = 1. meč m., Goriš.- Erj. (Torb.).
  60. 1. mę̑č, m. 1) das Abliegen des Obstes: klasti jabolka v meč, hruška je trdega meča ("dolgo jej treba ležati, da se zmeči"), Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Spielball, Z.; — prim. meča 3).
  61. 2. mèč, méča, m. 1) das Schwert; lovski m., der Hirschfänger, Cig.; sekalni m., der Haudegen, Cig.; pod meč dejati, über die Klinge springen lassen, Cig.; vse pod meč pripraviti, Jsvkr.; — po meču, in väterlicher Linie, Cig.; — 2) die Siegwurz (gladiolus communis), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.).
  62. mę́ča, f. 1) das Weiche von einer Sache: das Weiche am menschlichen Körper, bes. die Wade; — das Ohrläppchen: ušesna m., Meg., Guts.- Cig., Dalm.; mečo obeh ušes prebadati, Cv.; — živčna m., das Nervenmark, Erj. (Som.); — das Fleisch von saftigem Obst, von Kürbissen, C., Dol., Polj.; hruška goste, redke meče, Dol., Polj.; — = sredica, die Brotkrume, C., Mik., SlN.; mečo pojesti, skorjo pa pustiti, Št.; — das weiche, flüssige Schweinefutter, C., BlKr.; — 2) das Abliegen des Obstes, das Lager des abliegenden Obstes, die Mauke: v mečo dejati jabolka, imam veliko mečo hrušek, Gor.; — 3) der Spielball, Železniki ( Gor.).
  63. mę́ča, n. pl. = meče, die Waden, Polj.; od solnca so mu ogorela lica, roke in meča, Erj. (Izb. sp.).
  64. mečȃj, m. 1) der Schub beim Kegelspiel, Dol.; — 2) die Epilepsie, die Fallsucht, Cig., Jan.
  65. mečák, m. das Kirschenpech, C.
  66. 1. méčast, adj. schwertförmig, Cig.
  67. 2. mę́čast, adj. dickwadig, Jan. (H.).
  68. 1. méčati, -am, vb. impf. = metati, Z., Štrek.
  69. 2. mę́čati, -am, vb. impf. Ball spielen, Železniki ( Gor.).
  70. mę́čati, -ím, vb. impf. weich werden, Kropa ( Gor.).
  71. méčati se, -am se, vb. impf. fechten, Cig.
  72. 1. mečȃva, f. 1) das Weiche am Körper, Mur.; die Fontanelle, die weiche Stelle des Hauptes an neugeborenen Kindern, Cig., Jan.; — das Obstfleisch, Z.; — 2) der Morast, Cig., Jan., V.-Cig.
  73. 2. mečȃva, f. feuchtes Südwetter, C.; — prim. hs. mećava.
  74. mečę́čən, -čna, adj. erweichend, Cv.
  75. méčək, -čka, adj. = mehek, Guts.- Cig., Jan.
  76. 1. mę̑čək, -čka, m. der Spielball, Cig., Vrt.
  77. 2. méčək, -čka, m. dem. 2. meč; 1) das Schwertchen; der Dolch, Mur., Cig.; — 2) die Siegwurz (gladiolus communis), Cig., Z.
  78. mę́čən, -čna, adj. Waden-: mečna mišica, der Wadenmuskel, Erj. (Som.).
  79. mečénje, n. das Weichmachen, das Aufweichen.
  80. mečenǫ̑səc, -sca, m. der Schwertträger, Cig., Jan.
  81. mečẹ́ti, -čím, vb. impf. meckern, Jan.
  82. 1. méčev, adj. Schwert-, Degen-; mečev gumb, der Degenknopf, Cig., Jan.; = mečeva glavica, Cig.; mečeva ploskev, die Degenfläche, Cig., Jan.; mečeva nožnica, die Schwertscheide ("tako pravi kmet"), Levst. (Zb. sp.); m. vitez, der Schwertordensritter, nk.
  83. 2. mečę̑v, adj. m. kruh = črn kruh od slabejše, mešane moke, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mlačev.
  84. mečevȃnje, n. das Fechten, Jan., DZ.
  85. mečeváti se, -ȗjem se, vb. impf. fechten, Cig., Jan., C., nk.
  86. mečevína, f. die Binsen, C.; — prim. 2. mečič.
  87. mečevı̑nje, n. coll. Binsen, C.
  88. méčevje, n. = 2. meček 2), Jan. (H.).
  89. 1. mę́čica, f. dem. 1. meča; das Wädchen, Mur., Cig.; — das Ohrläppchen, Dalm.
  90. 2. mečíca, f. die Epilepsie, Cig.
  91. 1. mę̑čič, m. dem. 1. meč 2), = meča 3), der Spielball, Jan. (H.).
  92. 2. mečìč, -íča, m. = 2. bič, bičje, Cig. (?); prim. mečiček.
  93. mečı̑čək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).
  94. mečı̑čevje, n. = mečičje, Cig.
  95. mečı̑čje, n. coll. Rohrkolben (typha latifolia), Medv. (Rok.), Dol., Gor.; — = trstje, Cig.
  96. mečíka, f. die Schwertlilie (iris), C.
  97. mečíłən, -łna, adj. erweichend, Mur., Cig.; mečı̑łnọ zdravilo, Cig.; — abführend, purgierend, Cig., Jan.
  98. mečı̑łnik, m. der Ort, wo das Obst abliegt: vsak otrok ima svoj mečilnik, Otaleže- Štrek. (Let.).
  99. mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  100. mečína, f. das weiche Fleisch der Früchte, Jan.

   64.201 64.301 64.401 64.501 64.601 64.701 64.801 64.901 65.001 65.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA