Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (64.601-64.700)

  1. masteník, m. das Labkraut (galium cruciatum), Jan. (H.).
  2. māstik, m. der Mastixbaum (pistacia lentiscus), Cig., Jan., C.
  3. māstika, f. der Mastix (ein Harz), Cig. (T.).
  4. māstikov, adj. Mastix-, Cig., Jan.; mastikovo drevo, der Mastixbaum, Cig., Jan.; mastikova smola = mastika, der Mastix, Cig., Jan.
  5. mastı̑łnica, f. die Kelter, das Kelterhaus, Cig.
  6. mastı̑łnik, m. velika kad, v kateri maste grozdje, der Kelterkasten, Stopice- Erj. (Torb.).
  7. mastílọ, n. das Fett, Nov.- C.; die Salbe, Jan.
  8. mastı̑t, adj. 1) fett, Mur., Jan., Met., Mik.; feist, bausbackig, Jan.; — 2) sich breit machend, Meg., C.; mastito s kom korakati, Levst. (Zb. sp.); Žene, možaki tudi, Mastito pristopajte! Levst. (Zb. sp.).
  9. 1. mastíti, -ím, vb. impf. 1) fett machen, schmalzen, Mur.; — mit Fett besudeln, Mur., Cig.; — m. se, sich wohl schmecken lassen, schmausen; na svatovščinah se m.; — brado si m., sich es wohl geschehen lassen, Jan. (H.).
  10. 2. mastíti, -ím, vb. impf. quetschen, Notr., Prim.; grozdje m., Trauben zerquetschen, treten, Cig., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; v vreči se maste olike, kadar se dela olje, Kras- Erj. (Torb.); — = gnesti, tlačiti: vedomec ga je mastil, LjZv.; — prim. 2. mestiti.
  11. 1. mastı̑vəc, -vca, m. der Fettmacher, Cig.
  12. 2. mastı̑vəc, -vca, m. der Traubentreter, der Kelterer, Cig., (mestivec) Jan.
  13. mȃstnat, adj. fetticht, Cig., Jan.
  14. mȃstnəc, -nəca, m. der Speckstein, Jan.
  15. mastníca, f. 1) der Mastdarm, der Fettdarm, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.); — 2) neka trda in mastna klobasa, Brkine- Erj. (Torb.); die Plunzwurst, Jurč., Ig (Dol.); — 3) neka trava: pogl. masnica.
  16. mastníčən, -čna, adj. Mastdarm-: mastnı̑čna čutnica, der Mastdarmnerv, Cig.
  17. mastník, m. 1) der Mastdarm, Cig. (T.); — 2) = salovec, der Speckstein, Cig.; — der Seifenstein, C.
  18. mastnína, f. = maščoba, Jarn., Mur., Cig.
  19. mastnjáča, f. eine schmierige, mit Fett besudelte Frauensperson, Mur.
  20. 1. mastnják, m. eine schmierige, mit Fett besudelte Mannsperson, Mur.
  21. 2. mastnják, m. der Oelpresser, C., vzhŠt.
  22. mástnost, f. die Fettigkeit.
  23. mastnóta, f. = mastnost, Jan. (H.).
  24. máša, f. die Messe; pri maši biti; k maši iti; mašo brati ( germ.) = maševati; pẹ̑ta m., das Hochamt; = velika maša, Cig., Jan.; nova m., die Primiz; šiba novo mašo poje = gute Zucht bildet tüchtige Menschen heran, Npreg.; rana m., die Frühmesse; zorna m., die Mette, Cig.; péta, šésta, sédma, deséta m., die Messe um 5, 6, 7, l0 Uhr, črna m., das Todtenamt; = zadušna m., Jan. (H.); založna m., gestiftete Messe, DZ.; velika, mala m., der Groß-, Kleinfrauentag; med (mej) mašami (-a), zwischen Groß- und Kleinfrauentag, Dol., Št.; mala maša — v vsakem grmu paša, Npreg.- Notr.
  25. 1. mášča, f. das Fett.
  26. 2. mášča, f. das Zerquetschte, die Maische, bes. die Traubenmaische, Cig., Štrek.; die Obstmaische, (mešča) Rez.- C.; maščo izplati, den Most von der Maische ausschöpfen, Vrtov. (Vin.).
  27. maščáti se, -am se, vb. impf. = maščevati se, Meg., C.
  28. maščȃva, f. das Fett, C., ogr., Dol.
  29. maščȃvəc, -vca, m. der Rächer, Dict.- Mik., Hren- Cig., Dalm., Kast.; Krivic maščavec, večni Bog, Preš.
  30. maščȃvka, f. die Rächerin, Cig.
  31. máščən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
  32. maščę́nəc, -nca, m. der Most, Cig., C.
  33. maščénje, n. das Treten der Trauben, Štrek.
  34. maščeváłən, -łna, adj. 1) rächend, Rache-, Cig., Jan., nk.; maščevalni Bog, Škrb.; — 2) rachgierig, rachsüchtig, Mur., Cig., Jan., nk.
  35. maščeváłnost, f. die Rachsucht, Mur., Cig., Jan., nk.
  36. maščevȃnje, n. das Rächen, die Rache; krvno m., die Blutrache, Cig., Jan.
  37. maščeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) rächen, Mur., Cig., Jan.; in Bog ne bode izvoljenih maščeval? Trub.; — 2) m. se, sich rächen; m. se nad kom; m. se komu, Navr. (Kop. sp.), Zora, (po stsl.); maščeval sem se obema, Jurč.
  38. maščevȃvəc, -vca, m. der Rächer; krvni m., der Bluträcher, Cig.
  39. maščevȃvka, f. die Rächerin; boginja m., die Rachegöttin, Cig., Jan.; osoda m., die Nemesis, Jan. (H.).
  40. maščevȃvski, adj. 1) dem Rächer gehörig, zukommend, Rache-, Cig., Jan.; m. meč, das Racheschwert, Cig.; — 2) rachsüchtig, Mur., Cig., Jan.
  41. maščevȃvstvọ, n. = maščevanje, Ravn.- Valj. (Rad).
  42. máščevina, f. das Fett, Mur., Cig.
  43. maščevı̑t, adj. voll Fett, fett, C.; — maščevita prst, fette Dammerde, C.
  44. maščíca, f. dem. mašča; das Fett: Hejo hoj, hoj! Volk ima loj, Zvita lisica Ima maščico ("meščico"), Jurč.
  45. máščina, f. to, kar se dobode od izmaščenega grozdja: der Most, Erj. (Torb.), Notr.- Z.
  46. maščóba, f. das Fett.
  47. maščóbən, -bna, adj. fett.
  48. maščóbnost, f. die Fettigkeit, Jan.
  49. mȃšək, -ška, m. = zamašek, Jan. (H.).
  50. mašę̑lj, m. die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen: Mašelj se vari, Vod. (Pes.); — prim. it. massello od: massa, die Masse.
  51. mášən, -šna, adj. Mess-; mȃšne bukve, das Messbuch, das Missale; m. oprava, obleka, das Messkleid.
  52. mašénje, n. das Stopfen.
  53. maševȃnje, n. das Messelesen.
  54. maševáti, -ȗjem, vb. impf. die Messe lesen.
  55. maševȃvəc, -vca, m. der Messpriester, Jan.
  56. mašílọ, n. das Stopfmittel; — das Flickwort, Cig.; — das Flickwerk.
  57. 1. mašína, f. der Schuhfleck, Štrek., (mešína), Soška dol., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); — prim. mašiti.
  58. 2. mašı̑na, f. stroj, die Maschine; vrtalna m., die Bohrmaschine, DZ.; peklenska m., die Höllenmaschine, Cig.
  59. mašı̑nast, adj. maschinenähnlich, Cig.
  60. mašinīst, m. der Maschinenmeister, der Maschinist.
  61. mašinostȃvbinski, adj. m. inženir, der Maschinenbauingenieur, DZkr.
  62. mašı̑nski, adj. Maschinen-.
  63. mašı̑nstvọ, n. das Maschinenwesen, Cig. (T.), DZkr.
  64. mašíti, -ím, vb. impf. stopfen, pfropfen; luknje m., Löcher zustopfen; kdo bo ljudem usta mašil? wer kann den Leuten die Mäuler stopfen? Cig.; v žep jabolka m., den Sack mit Aepfeln voll stopfen; v sebe m., hastig, gierig essen.
  65. mašı̑vəc, -vca, m. der Stopfer, Cig., Jan.
  66. mȃšnik, m. der Priester; za (v) mašnika posvetiti, zum Priester weihen.
  67. mȃšniški, adj. Priester-.
  68. mȃšništvọ, n. das Priesteramt, das Priesterthum, Cig., nk.
  69. mȃštvọ, n. das Priesteramt, Cig., Jan., M., Vrtov. (Sh. g.); velika čast maštva, Bas.; na m. učiti se, die Theologie stndieren, Mur., SlGor.- C.; der Priesterstand (tudi: maštvọ̀): Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, Gospodstvo z "maštvam" ( nam. -om), Npes.-K.
  70. mátast, adj. dumm, närrisch, Z., Notr.; — betäubt, schwindelig, Notr.; — prim. it. matto, närrisch.
  71. matemātičən, -čna, adj. zur Mathematik gehörend, mathematisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  72. matemātik, m. der Mathematiker, Cig. (T.), nk.
  73. matemātika, f. nauk o številnih in prostorskih količinah, die Mathematik.
  74. matemātiški, adj. mathematisch, Jan. (H.).
  75. matę̑vžast, adj. berauscht: pivci so bili že dobro matevžasti, Andr.
  76. matę̑vžək, -žka, m. das Räuschchen: imeti matevžka, jvzhŠt.
  77. matę́žən, -žna, adj. launig, Mur.; ( nam. metežen?).
  78. máti, -tere, f. 1) die Mutter; — stara m., die Großmutter; hišna m., die Hausmutter, die Hausfrau; košata m., die Hochzeitmutter, Cig.; pisana m., die Stiefmutter (bolj v zaničljivem pomenu); le čakaj, boš pisano mater dobil, Dol.; krstna m., die Taufpathin, ogr.- C.; po materi, mütterlicherseits; po materi biti s kom v rodu; mati zemlja, die Mutter Erde; mati slovenska zemlja, Zv.; — 2) der Mastdarm, ogr.- C.; — die Plunzwurst, C.; — 3) mati vseh rož, eine Art artemisia, C.; — m. vseh trav, das Fünffingerkraut (potentilla), C.
  79. mática, f. 1) die Bienenkönigin, der Weisel; m. je obhojena, uplemenjena, die B. ist befruchtet, Cig.; — tudi = mravlja samica, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) das Stammcapital, der Fonds, Cig., Jan., Nov.; — 3) das Originalschriftstück, Z., Brkini- Erj. (Torb.); — 4) die Matrikel, Cig., Jan.; o vseh občanih se vodi matica, DZkr.; pomorska m., die Seematrikel, DZ.; v matico vpisati, immatrikulieren, DZ.; — 5) die Matrize, Cig. (T.); — 6) die Schraubenmutter, das Muttergewinde, Cig., DZ.; vrtežna m., m. od vijaka, Cig. (T.); — 7) das Fahrwasser eines Flusses, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; Savska matica je jako nepravilna, Erj. (Izb. sp.); hs.; — 8) opalova m., die Opalmutter, Erj. (Min.); — biserna m., die Perlmutter, DZ.; — 9) kisna m., die Essigmutter, C.; — 10) der Grundstock einer Rebe, vzhŠt.- C.
  80. matičják, m. = matičnjak, Cig.
  81. mátičnica, f. = matičnjak 1), C.
  82. mátičnik, m. 1) panj za pleme, der Mutterstock, Cig.; — 2) die Melisse (melissa officinalis), Medv. (Rok.); prim. hs. matičnjak (istega pomena).
  83. matičnják, m. 1) die Weiselzelle, Z.; (tudi hs.); — 2) = matičar, Zv.
  84. matı̑ja, m. der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  85. mȃtka, f. das Mütterchen, Cig., Zora; ( češ.).
  86. mȃtkati, -am, vb. impf. immerfort mati rufen, Mur.
  87. matljáti se, -ȃm se, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. motljati se.
  88. matoga, f. neko strašilo, C.; (matoha, Z.).
  89. máva, f. bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); — prim. mavje.
  90. mȃvčək, -čka, m. dem. 2. mavec; — die Federbinse, das Wollgras (eriphorum), Cig.
  91. mȃvčica, f. dem. mavka; 1) das Kätzchen auf Bäumen, Z.; — 2) das Pfriemengras (stipa pennata), Knežak ( Kr.)- Erj. (Torb.).
  92. 1. mȃvəc, -vca, m., pogl. malec.
  93. 2. mȃvəc, -vca, m. die Flocke, Z.; ein Stückchen Baumwolle, C.
  94. 1. mȃvək, -vka, m. viseč otok, otekla bezgavka, GBrda.
  95. 2. mȃvək, mavka, m. das Miauen der Katze, Cig.
  96. mȃvha, f., pogl. malha.
  97. mávhəlj, -hlja, (-həljna), m., Josch, pogl. malhelj.
  98. mȃvje, n. coll. bajeslovna bitja: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt.).
  99. mȃvka, f. 1) das Flaumköpschen des abgeblühten Löwenzahnes, Kr.- Valj. (Rad), Levst. (Rok.); — der Pflanzenflaum, C.; — 2) eine Art Windblume (anemone montana), Dutovlje (Kras)— Erj. (Torb.).
  100. mȃvkanje, n. das Miauen, Mur.

   64.101 64.201 64.301 64.401 64.501 64.601 64.701 64.801 64.901 65.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA