r (6.401-6.500)

6401. brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.
6402. brodovína, f. die Ueberfuhrgebür; — der Fuhrlohn am Wasser, das Schiffsgeld, Mur., Dict., C., Dalm.
6403. brodovíta, f., nam. dobrovita, Fara, Cerklje- Štrek. (LjZv.).
6404. brodǫ̑vje, n. die Flotte, Jan., nk.; malo b., die Flottille, Jan.; — hs.
6405. brogovíta, f. pokvarjeno od dobrovita, Tolm.- Erj. (Torb.).
6406. bròj, -ója, m. die Zahl, Habd., Cig.; — hs., stsl.
6407. brǫ̑ja, f. 1) das Gemengsel, C.; — der Schmutz (vom Essen), C.; — die Verwirrung, Mik., C.
6408. brǫ́jav, adj. schmutzig (vom Essen): b. otrok, C.
6409. brǫ̑jda, f. = broja, ein Gemengsel (von flüssigen Dingen), Cig.
6410. brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.
6411. brǫ̑jica, f., Erj. (Rok.); pogl. brolica.
6412. brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
6413. brójiti, * -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.
6414. brȏjka, f. = številka, C., DZ.; — hs.
6415. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Koblja Glava na Krasu- Erj. (Torb.).
6416. brǫ̑lica, f. = brolek, Cig.; brolíca in brólica, Frey. (F.); brolíca, Levst. (Nauk).
6417. brōm, m. neka kemična tvarina, das Brom, Cig. (T.).
6418. brōmnat, adj. Brom-: bromnata voda, das Bromwasser, Jes.
6419. brōmnica, f. = bromnata voda, Jes.
6420. bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.
6421. bronár, -rja, m. der Bronzegießer, C.
6422. bronárnica, f. die Bronzegießerei, nk.
6423. brónast, adj. bronzen, Mur., Cig., Jan., nk.
6424. brončár, -rja, m. = bronar, C.
6425. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
6426. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
6427. bronę̑n, adj. = brončen, C.
6428. bronína, f. das Bronzemetall, C.
6429. bronovína, f. = bronina, Jan.
6430. bróskəv, -kve, f. = broskva, Črniče ( Goriš.).
6431. brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.- Erj. (Torb.), Brežani ( Ist.)- SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
6432. brȏskvast, adj. blumenkohlartig, Erj. (Min.).
6433. bròšč, brǫ́šča, m., Tuš. (R.), Cig., Jan.; pogl. broč.
6434. broščína, f. = brošč, C.
6435. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
6436. brošūrica, f. dem. brošura, nk.
6437. brovníka, f., Cig.; pogl. dobrovita.
6438. brózda, f., V.-Cig., ogr.- Valj. (Rad); pogl. brzda.
6439. brozdáti, -ȃm, vb. impf. = brozgati, Cig., Mik.; = motiti: ne brozdajta nam gostja! Vod. (Izb. sp.).
6440. brȏzər, adv., Podkrnci in Bolčanje- Erj. (Torb.); pogl. blagor.
6441. brozerováti, -ȗjem, vb. impf., Podkrnci in Bolčanje- Erj. (Torb.); pogl. blagorovati.
6442. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
6443. brǫ̑zgati, -am, vb. impf. patscheln: po vodi brozgati, C., Vrt.; — pantschen: vino b., C.; trüben: vodo b., C.
6444. brsȃłke, f. pl. die Webstuhlkurbel, C.
6445. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
6446. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
6447. bŕsəlj, -slja, m. = bršljan, SlGor.- C.
6448. bŕsən, -sna, adj., Cig., Pivka- M.; pogl. brsten.
6449. bȓsk, m. 1) = brc, Cig., Jan.; — 2) = brskanje, M.
6450. bȓskanje, n. 1) das Wegschnellen, M.; — 2) das Scharren.
6451. bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
6452. brskljáti, -ȃm, vb. impf. = brskati, brbati, C.
6453. bŕskniti, bȓsknem, vb. pf. wegschnellen, C.
6454. bȓslej, m., C.; pogl. bršljan.
6455. bȓslək, m., C.; pogl. bršljan.
6456. brsljìv, -íva, adj. griesgrämig, mürrisch, Jan.; — prim. 1. brsati.
6457. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
6458. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
6459. bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
6460. brstáti, -ȃm, vb. impf. die Knospen abfressen: blago brsta, C.
6461. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
6462. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
6463. brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).
6464. brstẹ́ti, -ím, vb. impf. knospen, ausschlagen; Triebe ansetzen.
6465. brstìč, -íča, m. dem. brst; die Knospe; das Sprösschen.
6466. brstı̑čje, n. = brstje, C.
6467. brstíka, f. junger Trieb, Cig., C.
6468. brstína, f. coll. Ruthenholz, Reiser, Z.; moramo slabe vrhove in brstino pobirati, grajščaka pa čaka debelina, Bes.
6469. brstı̑t, adj. voll Knospen, Triebe: brstita drevesa, Levst. (Zb. sp.).
6470. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
6471. bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.
6472. brstnàt, -áta, adj. 1) knospig, brstnata vejica, Cig.; — 2) üppig: brstnata pšenica, brstnato drevo, C.
6473. brstnátiti se, -ȃtim se, vb. impf. = brstje dobivati, C.
6474. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Novake pri Cerknem- Erj. (Torb.).
6475. brstovína, f. = brstina, Cig.
6476. bŕstovje, n. = brstje, Cig.
6477. bŕstovka, f. = brstnik 1), Cig., Frey. (F.).
6478. br̀šč, bŕšča, m. das gemeine Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium) Cig., Jan., C., Medv. (Rok.), Vrsno na Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — divji b., der Pastinak (pastinaca sativa), Bohinj- Erj. (Torb.).
6479. brščȃł, f. = brst, Dol.
6480. bȓščək, -ščka, m. 1) = bršljan, Št.- Erj. (Torb.); — 2) das Sinngrün (vinca minor), C.
6481. brščę̑ł, m. 1) der Epheu, M.; — 2) das Sinngrün, C.
6482. brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).
6483. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)- Erj. (Torb.).
6484. brščína, f. neka vinska trta, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
6485. bršlẹ̑n, m. = bršljan, Mur., Jan., Mik. (Et.), Gor.- Navr. (Let.).
6486. bršlı̑n, m. = bršljan, Cig., Jan., BlKr., Št.
6487. bršljȃn, m. der Epheu (hedera helix).
6488. bršljȃnov, adj. Epheu-.
6489. bršljȃnovəc, -vca, m. bršljanovci, Epheuarten (araliaceae), Tuš. (R.).
6490. bršljȃnovica, f. die Cissoide, die Epheulinie ( math.), Cig. (T.).
6491. brt, m. hohler Baum mit Bienen, C.; — češ. (?)
6492. brtáč, m. der Klotz, Z.
6493. brtȃvs, m. ein großes Stück (Brod, Fleisch u. dgl.), Cig.
6494. brtávsati, -am, vb. impf. plump niederwerfen, C.
6495. brtávsniti, brtȃvsnem, vb. pf. plump niederwerfen, Z.
6496. brtè, -ę́ta, m. dicker Mensch, C.
6497. bȓtež, m. dicker Mensch, C.
6498. bŕtiti, bȓtim, vb. impf. = brtviti, C., Z.
6499. bȓtnik, m. der Waldhonigzeidler, C.; — prim. brt.
6500. brtòz, -ǫ́za, m. eine Vertiefung auf dem Fahrwege: ta pot je polna brtozov, M.

   5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani