Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (64.001-64.100)

  1. 1. lúščiti, -im, vb. impf. von der (harten) Schale befreien, schälen: orehe l.; — aushülsen, ausschoten: fižol, grah, bob l.; — zrnje l., das Getreide gerben, Cig.; — l. se, sich schälen, sich balgen, sich schiefern, sich blättern; barva se lušči s platna, ZgD.
  2. 2. lúščiti, lȗščim, vb. pf. = luskniti: z rokami l., C.
  3. lȗščnəc, -nəca, m. das Täschelkraut (thlaspi arvense), C.
  4. lúštək, -štka, m. = luštrek, Dol.
  5. lúta, f. die Nachlese, Z.
  6. lútati, -am, vb. impf. mühsam, sorgfältig suchen, C.; kostanje iz ježic l., C.; iglo v slami l., C.; — mühsam, langsam, ohne Erfolg etwas thun, C.; — langsam gehen, C.
  7. luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  8. lúzgati, -am, vb. impf. = 2. luskati, schälen, Dol.- Mik.
  9. luzgína, f. = luskina, Dol.
  10. lúža, f. die Pfütze, die Lache; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Npreg.
  11. lúžast, adj. pfützicht; — pfützig.
  12. 1. lúžən, -žna, adj. Laugen-, Cig., Jan.; — laugenhaft, Cig. (T.), Erj. (Min.); — laugig, Mur.
  13. 2. lúžən, -žna, adj. Pfützen-; lȗžna kopel, das Schlammbad, Cig. (T.); pfützig, Mur., Jan.
  14. lúženje, n. das Laugen, das Beizen, Cig.
  15. lúžica, f. dem. luža, kleine Pfütze.
  16. lȗžič, m. = lug, die Lauge, C.
  17. lužílọ, n. die Lauge als Beizmittel, die Beizbrühe, Cig., C.; — = žehta, C.
  18. lúžiti, -im, vb. impf. in der Lauge beizen, laugen, Cig., Jan.; perilo l., Z.; = žehtati, sechteln, Koborid- Erj. (Torb.); na kvatrno sredo ni dobro lužiti, Ist.- Navr. (Let.); kože l., die Häute beizen, M., ogr.- C.; — l. koga, jemandem derbe Verweise geben: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.).
  19. lužı̑vəc, -vca, m. der Beizer, Cig.
  20. lȗžje, n. coll. Pfützen, Jarn., Cig.
  21. lȗžnast, adj. = lužast, Cig.
  22. lȗžnat, adj. pfützig, lachig.
  23. 1. lȗžnica, f. 1) das Laugenwasser, Jan.; — 2) die Beizgrube der Gerber, Vrt.
  24. 2. lȗžnica, f. das Pfützenwasser, Cig., Jan.
  25. 1. lȗžnik, m. der Laugenkessel, Cig.; der Laugentopf, überhaupt ein großer Topf, C.
  26. 2. lȗžnik, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) hrast z debelim želodom in mehkim lesom, C.
  27. lužnína, f. das Alkali, lužnine, Alkalien, Cig. (T.), DZ.
  28. lužnı̑nski, adj. alkalisch, Cig. (T.).
  29. 1. lȗžnjak, m. 1) = 2. lužnik 2), lužni hrast, C.; — 2) die Meeräsche (mugil cephalus), it. cefalo, otok Krk- Erj. (Torb.).
  30. 2. lužnják, m. das Laugenfass, die Beizkufe, Cig.; — der Laugentopf, Cig.
  31. lužnosółən, -łna, adj. laugensalzig, Cig.
  32. lžà, f., Cig., Jan., Gor., pogl. ləža.
  33. 1. máca, f. das Kätzchen ( bot.), Cig.
  34. 2. máca, f. der Druckerballen, Cig.; — iz it. mazzo.
  35. macàn, -ána, m. das Wagegewicht, C.; — prim. macelj.
  36. mȃcati, -am, vb. impf. netzen, mit nassen Umschlägen laben, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; omedlelega človeka macajo, da bi se zopet zdramil, SlGor.; — patzen, Jan.; — prim. močiti.
  37. mácəlj, -clja, m. der Schlägel, bes. der Holzschlägel, Mur., Cig., vzhŠt.; der Binderschlägel, M.; Pučelar se z macljem glasi, Danj. (Posv. p.); — prim. macola.
  38. macès, -ésa, m. = macesen, Dol.- Levst. (Rok.).
  39. macésəlj, -slja, m. = macesen, jvzhŠt.
  40. macésən, -sna, m. der Lärchenbaum (larix); macẹ́sen, Dict., Mik.
  41. macésnov, adj. Lärchen-; m. les.
  42. macésnovəc, -vca, m. der Lärchenwald, Cig.
  43. macesnovína, f. 1) das Lärchenholz; — 2) der Lärchenwald.
  44. macésnovje, n. 1) das Lärchenholz, Rož.- Kres; — 2) der Lärchenwald, Cig., Jan.
  45. mácika, f. die Sahlweidenruthe: blagoslovljene macike, BlKr.- DSv.
  46. mácikovina, f. = mačičevina, BlKr.- Navr. (Let.).
  47. macíza, f., C., pogl. macizra.
  48. mácljast, adj. schlägelförmig, Mur.; = dick: macljasta bedra kurov in kopunov, Danj. (Posv. p.).
  49. mácljək, -cljəka, m. dem. macelj; kleiner Schlägel, bes. Holzschlägel, vzhŠt.; macljeki na klopotcu, Raič ( Let.).
  50. mácoh, m. rdeče in debelo jabolko, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  51. macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras- Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
  52. macovt, m. der Eierfladen, Z.
  53. mácuh, m. = macoh, Mur.
  54. mačák, m. 1) der Kater, Mur., C., Danj.- Mik., Št.; mačak je mački najljubši = gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C.; — 2) der Anker, Mur.; — 3) pl. mačaki, Steigeisen, ogr.- C.; — 4) = škripec, vitlo, die Rolle, C.; — 5) eine Art Weidenbaum mit großen Kätzchen, C.
  55. máče, -eta, n. eine junge Katze, das Kätzchen; pridem, kadar se ti bo mače izčepelo (wenn dir der Zorn vergeht), Rib.; — tudi: mačè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  56. máčečji, adj. Katzen-, ogr.- C.
  57. máčeha, f. 1) die Stiefmutter; kolikor mačeh dobrih, toliko vran belih, Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Stiefmütterchen (viola tricolor); — tudi: die Hundsrose (rosa canina), Cig.; — ein Auswuchs an den Dornen, die Dornrose, Cig.
  58. máčehica, f. = mačešica, Josch.
  59. máčehin, adj. der Stiefmutter; mačehina kost, das Kreuzbein (os sacrum), C.
  60. máčehinski, adj. stiefmütterlich, SlN.
  61. mačehováti, -ȗjem, vb. impf. als Stiefmutter walten, SlN.- C.
  62. máčehovje, n. coll. Dornrosen (Auswüchse an den Dornen), Cig.
  63. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
  64. máčešica, f. das Stiefmütterchen, das Osterveilchen (viola tricolor), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — = materna dušica (thymus serpyllum), Guts.
  65. máčešina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
  66. máčeški, adj. stiefmütterlich, SlGosp.- C.
  67. máčeštvọ, n. stiefmütterliches Wesen, Zora.
  68. mačevína, f. das Katzenfleisch, Šol.
  69. máčevje, n. coll. das Palmweidengebüsch, Cig.; eine stechende Pflanze, Štrek.
  70. 1. máčica, f. 1) das Kätzchen; — 2) das Blütenkätzchen; — 3) der Wegerich (plantago sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  71. 2. máčica, f. = matica, die Bienenkönigin, der Weisel, Mur., Cig., Jan., Kr.
  72. máčič, m. = mačuh, C.
  73. máčičevina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dol.- Navr. (Let.).
  74. máčih, m. = mačuh, Rib.- Mik.
  75. mačík, m. eine Art Kuchen von cylinderförmiger Gestalt, ogr.- Valj. (Rad).
  76. máčina, f. die Scharte (serratula tinctoria), Bolc- Erj. (Torb.).
  77. mȃčjak, m. 1) der Katzenmist, Cig.; — 2) mačják, der Katzenliebhaber, Jan. (H.), Z.
  78. mačjeòk, -ǫ́ka, adj. katzenäugig, Cig.
  79. mȃčji, adj. Katzen-; po mačje komu zagosti, jemandem eine Katzenmusik machen, Cig., Jan.
  80. mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen ( bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.- M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
  81. mačkáš, m. der Seitenbaum am Dachstuhl, C.
  82. mȃčkica, f. 1) dem. mačka, Mur.; — 2) die Küchenschelle (pulsatilla), Štrek.
  83. mȃčkin, adj. der Katze gehörig; Katzen-, Mur.; mačkine solze, Krokodilsthränen, Cig.; to niso mačkine solze = das ist keine Kleinigkeit; ženski jok pa mačkine solze, Weiberthränen sind falsche Thränen, Met.
  84. mačkı̑njak, m. 1) der Katzenkoth, Mur.; — 2) eine Art rother Erdapfel, C.
  85. mačkínji, adj. = mačji, Mur.
  86. mačkǫ̑n, m. = velik maček, Vrt.
  87. máčkov, adj. 1) = mačji, Katzen-, Polj.; — 2) Anker-, Cig.
  88. máčkovəc, -vca, m. 1) = mačjak 1), Polj.; — 2) die Sahlweide (salix caprea), Cig., C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — die Bergweide, (s. montana), Cig., Valj. (Rad); — die Hauhechel (ononis spinosa), Cig., Medv. (Rok.); — der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.
  89. máčkovica, f. = mačja godba, Jan. (H.).
  90. máčkovje, n. coll. Weiden mit Blütenkätzchen, Cig.
  91. máčkovka, f. der Katzenkopf (eine Birnart), Cig.
  92. mačlè, -ę́ta, n. = mače, Jarn.
  93. mȃčnica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Küchenschelle (pulsatilla), Medv. (Rok.).
  94. mačúh, m. der Typhus, Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Km. k.), Nov.; (mačùh, Levst. [Nauk]).
  95. máčuha, f. = mačeha, Prip.- Mik.
  96. mačúja, f. = klobuk v jesihu, SlGosp.
  97. mačúk, m. = mačuh, der Typhus, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  98. mād, m. die Madie (madia sativa), Tuš. (B.).
  99. 1. máda, f. 1) das Abliegen des Obstes: v mado dejati sadje, Gor.; — eine Lage solchen Obstes, Ravn.- Cig., Gor.; — 2) das Rösten des Flachses, Jan. (H.); — prim. 2. mediti.
  100. 2. mada, f. = madež, Jan. (H.).

   63.501 63.601 63.701 63.801 63.901 64.001 64.101 64.201 64.301 64.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA