Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (63.801-63.900)

  1. lóvnost, f. die Jagdbarkeit, Cig.
  2. lóvski, adj. Jagd-, Jäger-, jagdmäßig; lovska priprava, das Jagdzeug; lovski pes, der Jagdhund; lovska pravica, das Jagdrecht.
  3. lȏvstvọ, * n. die Jägerei, das Jagdwesen; — die Fängerei, Cig.
  4. lóvščina, f. 1) die Jagdgebür, Z.; — das Fanggeld, Jan.; die Fischfanggebür, Dol.; — 2) = lovina, das Erträgnis der Jagd, Levst. (Nauk).
  5. lōz, m., Cig., iz nem. "Los", pogl. srečka, žreb.
  6. lóza, f. 1) die Ranke, Cig.; — die Weinrebe (vitis vinifera), Cig., Jan., Mik., C., Tuš. (R.); lozo vsaditi, Levst. (Zb. sp.); — die Linie (in der Genealogie), Cig. (T.); ( hs.); — 2) der Wald, der Hain, Mur., Cig., Mik., Dalm., Štrek., Kras- Erj. (Torb.), BlKr., kajk.- Valj. (Rad); bes. der Niederwald, Dol.
  7. lózast, adj. rebenartig, Jan.
  8. lózən, -zna, adj. abgeschlissen, fadenscheinig; suknja je že vsa lozna; — prim. nem. "lose"?
  9. lȏzje, n. coll. Reben, Levst. (Nauk).
  10. lózov, adj. Reben-, Jan.
  11. lozovína, f. der Rebensaft, Z., Raič ( Let.).
  12. lǫ̑ž, m. das Lager (eines Wildes), Cig., Jan., Mik., Štrek., C., Kras- Erj. (Torb.); zajca na ložu ustreliti, Kras- Levst. (Rok.); — ein armseliges Bett, vzhŠt.- C.
  13. 1. lǫ́ža, f. 1) = lož, C.; — 2) die Nachgeburt, C.; — 3) der Blütenboden, Tuš. (B.); — 4) = leža, lega, Mur.
  14. 2. lōža, f. 1) die Loge (im Theater u. s. w.), Cig., Jan., nk.; — 2) die Wagenremise, Malhinje- Erj. (Torb.); prim. it. loggia, bedeckter Platz.
  15. lǫ́že, n. 1) = lož, das Lager eines Wildes, C.; — 2) die Nachgeburt, C.
  16. 1. lǫ̑žən, -žna, adj. Wald-, ogr.- C.; = loški, wildwachsend, C.
  17. 2. lǫ́žən, -žna, adj. = položen, abschüssig, C.
  18. ložesna, f. die Gebärmutter, pri Trstu, C., Z.; — prim. stsl. ložesno, uterus.
  19. ložẹ́vati, -am, vb. impf. krese l., Johannisfeuer anmachen, Levst. ( LjZv.); v Istri ne loževajo tako velikih kresov, kakor na Kranjskem, Let. 1878. III. 136.
  20. ložìč, -íča, m. dem. log; das Wäldchen, M., ogr.- Valj. (Rad).
  21. ložína, f. abschüssiger Acker, der nur gehauen, nicht gepflügt wird, Hal.- C.
  22. ložı̑nəc, -nca, m. = mala ložina, C.
  23. lóžiti, lǫ́žim, vb. pf. = položiti, Ben.- Kl., Prim.; ( vb. impf., Mur.).
  24. lǫ̑žji, adj. compar. ad lahek, = lažji; — prim. lahek.
  25. lǫ̑žnica, f. die Bettkammer, Jan.
  26. ložnína, f. slama in trda ložnina ( Waldheu?), Zv.
  27. ložnják, m. die Essigmutter, C.
  28. ložnocvẹ̑tka, f. rastlina s podplodnim cvetom, ložnocvetke (thalamiflorae), Tuš. (B.).
  29. lȗb, m. die Baumrinde, bes. die weiche, schälbare Baumrinde; brezov l., die Birkenrinde, Cig.; strojarski I., die Gerberlohe, C.; živi l., die innere Baumrinde, der Baumbast, Cig.; živi lub = najmlajši lub, ki je najbližji beline, pri Fari- Štrek. (LjZv.); — lub, der Baumbast, Jan., C.
  30. luba, f. ein großes Geschwür, Jan., C.; — prim. hrv. lub, velik čiralj na vratu, Ist.- Levst. (Rok.).
  31. lubȃd, f. = lub, die Baumrinde, Cig., Valj. (Rad); mlade lubadi so bolj zagoltne od starih, Vrtov. (Km. k.); — der Baumbast, Jan., Vrt.
  32. lubȃd, m. = lubad f., M., Cv.
  33. lubȃdəc, -dca, m. dem. lubad m., M.
  34. lubánja, f. = lobanja, C., kajk.- Valj. (Rad).
  35. lȗbast, adj. baumrindenartig, Cig., Jan.
  36. lubàt, -áta, adj. mit Baumrinde bedeckt: lubata deska, ein Brett, woran noch Rinde haftet, Cig.
  37. lúben, -bena, m. der Seebarsch (der Branzin) (labrax lupus), Otok Rab- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.).
  38. lubeníca, f. die Wassermelone (cucumis citrullus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — hs.
  39. lubíka, f. die Gurke, C.
  40. lȗbje, n. coll. 1) weiche Baumrinde, der Bast; brezovo lubje, Cig.; plašč od lipovega lubja, Jurč.; — 2) die Maisschalen, C., Štrek.
  41. lȗbnat, adj. dickrindig, Cig.
  42. lȗbnica, f. der mit Maisschalen gefüllte Strohsack, Štrek., Komen- Erj. (Torb.).
  43. lȗbov, adj. aus Bast, Vrt.
  44. lúca, f. kobilje ime, Dol.- Z., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  45. lȗcati, -am, vb. impf. liegen (v otročjem govoru), Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. lunzen, morgens noch im Bette liegen.
  46. lucı̑jščak, m. das am Luciatage gebackene Brotlaibchen, Pjk. (Črt.).
  47. 1. lȗckati, -am, vb. impf. trinken, saufen.
  48. 2. lȗckati, -am, vb. impf. = lucati, liegen (v otročjem govoru), Valj. (Rad), Gor.
  49. lȗč, m. der Wurf, ogr.- C.
  50. lúč, f. 1) das Licht eines brennenden Körpers; l. prižgati, ugasniti, ein Licht anzünden, auslöschen; pri luči, beim Licht; v luči biti komu, jemandem im Lichte stehen; pojdi mi iz luči, geh mir aus dem Lichte; nebeška l., das himmlische Licht; večno luč zvoniti, abends zum Ave läuten, o večni luči, um die Zeit des Avegeläutes, Št.; — 2) coll. Lichtspäne, Dol.; luč tesati, = trske tesati, Vrt.; = l. cepiti, Dol.; — 3) das Caliber, die Weite einer Röhre, Koborid- Erj. (Torb.).
  51. lučȃj, m. der Wurf; — die Wurfweite; en l. daleč.
  52. lučȃłnica, * f. die Schleuder, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  53. lučȃłnik, m. na koncu razklana palica, s katero se da kamen daleč zagnati, Notr.
  54. lúčanje, n. das Schleudern, das Werfen.
  55. lučanka, f. = lučavka, die Schleuder, Cig., Jan., C.
  56. lúčati, -am, vb. impf. ad lučiti; schleudern, werfen; kamenje l.; — l. koga s kamenjem, C., Schönl., Jsvkr., Jurč.; — l. se, = metati se, mit einander ringen, Mur., Cig., C.; fantje se lučajo, BlKr.
  57. lučȃvəc, -vca, m. der Schleuderer, Jan.
  58. lučȃvka, f. die Schleuder, Mur., ogr.- C.
  59. lúčca, f. dem. luč; das Lichtchen.
  60. lúčən, -čna, adj. Licht-: lȗčna gol, = lučnik 3), Levst. (Rok.).
  61. lučeníca, f. = 1. lučnica 1), eine breite Handaxt, M., C.
  62. lučę́nka, f. = lučenica, C.
  63. 1. lučíca, f. 1) ženska, ki mrliče slači in oblači ter jim sveti, ko je neso k pogrebu, Lož ( Notr.)- Levst. (M.); — 2) die Lichtnelke (lychnis), C., Tuš. (B.).
  64. 2. lučíca, f. lasna l., die Haarzwiebel, Erj. (Som.); — prim. luk.
  65. lučína, f. der Kien, C.
  66. lučíti, -ím, vb. pf. eine Wurf thun, schleudern, Dict., Mur., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), Boh.; kamen na višek l., Dalm.; kar bi s kamenom lučil, einen Steinwurf weit, Dalm., Trub.; kamen na koga l., Trub.; s kamenom koga l., Dalm.
  67. lȗčka, f. dem. luč; 1) das Lichtchen; — 2) die schopfblütige Muscathyacinthe (muscari comosum), St. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  68. lȗčnat, adj. Licht-: lučnata telesa, Lichtkörper, Zv.
  69. 1. lȗčnica, f. 1) breite Handaxt (zum Spalten der Lichtspäne), vzhŠt.- C., Tolm.; — 2) ein Gestell über dem Ofen zum Trocknen der Lichtspäne, C.; nav. pl. lučnice, C.; — 3) die Fackel, Mur., Cig., Jan., DZ.; solnčna l., die Sonnenfackel, Cig. (T.), Jes.; — 4) die Lampe, Guts., Zv., LjZv.; — die Laterne, Cig., C.
  70. 2. lȗčnica, f. der Vogelstern (ornithogalum), C.; — prim. luk.
  71. lȗčnik, m. 1) der Spanleuchter, C., Rib.- M., Notr.; — 2) der Kienbehälter, C.; — 3) das Holzscheit, woraus Leuchtspäne gemacht werden, Cig., C.; lučnike cepiti, DSv.; — 4) die Königskerze (verbascum thapsus), Mur., Cig., Jan.; drobnocvetni l., das Wollkraut (verbascum thapsiforme), das großblumige Wollkraut, der Himmelbrand (verb. phlomoides), Tuš. (R.).
  72. lȗčnikov, adj. von der Königskerze: lučnikovo olje, Cig.
  73. lučnják, m. 1) das Leuchtspanscheit, das Leuchtspanholz, Hal.- C.; — 2) der Lichtfreund, C., ZgD.; — 3) die Kannelkohle, h. t.- Cig. (T.).
  74. lȗd, lúda, adj. dumm, thöricht, C.; — hs.
  75. lúdast, adj. = lud, Z., Jan. (H.).
  76. lȗdba, f. die Lockung, die Verführung, C.
  77. lȗdək, -dka, m. der Dummkopf, C.
  78. lúditi, -im, vb. impf. zu bethören suchen, locken, C.; l. se s čim, sich mit einer Sache die Zeit vertreiben, sich unterhalten, C.; l. se s svetskim veseljem, C.; otroci se ludijo, C.; — prim. loditi.
  79. ludljìv, -íva, adj. verführerisch, C.
  80. ludljı̑vka, f. ein verführerisches Weib, C.
  81. lúdost, f. die Narrheit, Cig. (T.).
  82. lúg, m. die Lauge; jedki lug, die Aetzlauge, DZ.; tudi: lùg, lúga, Valj. (Rad).
  83. lúgas, m. ime volu, kajk.- Valj. (Rad).
  84. lúgast, adj. laugenartig, laugenhaft, langicht, alkalisch, Cig., Jan., C.; lugasta sol, das Laugensalz, die Pottasche, Vrtov.- Cig., Jan.
  85. lugovína, f. 1) die Laugenessenz, DZ.; — 2) der Aescher, woraus die Lauge bereitet wird, Cig.; apnena l., der Kalkäscher, DZ.
  86. lùk, lúka, m. gemeiner Lauch, Porree (allium porrum), Cig., Jan.; — 2) die Zwiebel (allium cepa), Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; = rdeči l., Dict.; — l. česnjak, = česenj, der Knoblauch (allium sativum), Tuš. (R.); = beli l., C.; — pasji l., der doldige Vogelstern, die Feldzwiebel (ornithogalum umbellatum), Medv. (Rok.).
  87. 1. lúka, f. neka pomladna rastlina s čebulico, katero jedo, Erj. (Torb.).
  88. 2. lúka, f., nam. loka = pristanišče, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  89. lukálọ, n. das Spähglas, das Seherohr, Cig., Jan.
  90. lúkanje, n. das Spähen.
  91. lukašnica, f. = luk, Jan. (H.).
  92. 1. lúkati, -am, vb. impf. spähen, gucken, lugen; — prim. stvn. luogēn, Mik. (Et.).
  93. 2. lȗkati, -kam, -čem, vb. impf. trinken, saufen (šaljivo), Cig., Jan., Kr., Št.
  94. lúkav, adj. kdor rad luka, C.
  95. lukávati, -am, vb. impf. spähen, gucken, ogr.- Mik.
  96. lúkavəc, -vca, m. der Späher, der Gucker, Mur., Cig.
  97. lúkavka, f. die Späherin, Z.
  98. lȗkək, -kəka, m. = drobnjak, der Schnittlauch, Z., Rib.- DSv.
  99. lȗkež, m. železna, s smolo napolnjena ponva, s katero si svetijo, pod Mangartom- Erj. (Torb.).
  100. lȗkman, m. die Psingstlucke, Pjk. (Črt. 5.).

   63.301 63.401 63.501 63.601 63.701 63.801 63.901 64.001 64.101 64.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA