Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
r (62.901-63.000)
-
1. lẹvák, m. der Linkhand, Guts.- Cig., Mur., Met.- M., ogr.- C., vzhŠt.
-
2. lẹvák, m. der Trichter, C.
-
lẹvákinja, f. die Linkhändige, Mur.
-
lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
-
lę́vče, -eta, n. junger Löwe, C.; Prišel je lev z levčeti, Npes.-K.
-
lę̑včək, -čka, m. dem. lev(ec); 1) junger Löwe, Cig., Jan., C.; — 2) das Löwenhündchen, das Bologneserhündchen, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
-
1. lẹ̑vəc, -vca, m. ein Krebs, der eben gemaust hat, der Mauser, Cig., Jan.
-
2. lę́vəc, -vca, m. die Herbstlerche, die Waldlerche, C.; — prim. 3. levica, 2. leva.
-
3. lę́vəc, -vca, m. der Luchs, C., Z.; ( dem. 3. lev?).
-
levę̑lj, m. = livelj, Frey. (Rok.).
-
lẹ̑vež, m. kratko ( nav. jelševo) polence, s katerim se v levi zakuri za svečavo, Valj. (Rad), Gor.
-
1. lẹvíca, f. 1) die linke Hand; — 2) die Linke (linke Seite, z. B. eines Parlamentes), M., nk.
-
2. levíca, f. 1) die Löwin, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Löwenmaul (antirrhinum), C.
-
3. lẹ́vica, f. die Lerche, Jan.; die Feldlerche (alauda arvensis), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); l. ob setvi poje: hiti hiti! C.
-
levìč, -íča, m. 1) junger Löwe, Mur., Cig., Jan.; mlade leviče nasititi, Dalm.; — 2) das Löwenäffchen (Midas Rosalia), Erj. (Ž.).
-
levı̑čək, -čka, m. junger Löwe, Jan.
-
lẹvíčən, -čna, adj. linkhändig; ( linkseitig, Mur.).
-
lẹvı̑čnica, f. die Linkhändige.
-
lẹvı̑čnik, m. der Linkhändige, der Linkhand.
-
lẹvı̑čnjak, m. der Linkhand, Valj. (Rad), SlN.
-
lẹvı̑łnica, f. = 1. lev 2), die bei der Häutung abgestreifte Haut, Mur.
-
levína, f. die Löwenhaut, Cig., Jan.
-
lę́vinja, f. die Löwin, Mur., Cig., Jan.; levinja med levinjami leži, Dalm.
-
lẹvíšče, n. die abgestreifte Schlangenhaut, C.
-
levīt, m. Levijev potomec, pri Judih strežnik v svetišču; — = dijakon.
-
lẹvı̑təv, -tve, f. die Häutung, die Mause, Cig., Jan.
-
lẹvíti se, -ím se, vb. impf. 1) sich häuten; raki, kače se levijo; — sich abschälen: koža se levi, kjer se je kaka rana zacelila, BlKr.; — 2) sich mausen: ptiči ne pojo, kadar se leve, Dol.- Levst. (Rok.).
-
levītski, adj. levitisch.
-
lę̑vji, adj. Löwen-; levja jama, die Löwengrube, Cig.
-
1. lẹ̑vka, f. vsak nezrel sad, ki pred časom pade z drevesa, Brda Goriška- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
-
2. lẹ̑vka, f. 1) = lakomnica, das Gießschaff, C.; — 2) die Mühlradwasserschachtel, C.
-
lẹvljénje, n. 1) die Häutung; — 2) das Mausen, Jan. (H.).
-
levnják, m. die Löwengrube, Mur., Cig., Ravn.
-
lę́vov, adj. des Löwen, Löwen-, Mur., Cig., Jan.
-
lę́vovka, f. die Löwin, Mik.
-
levǫ̑vski, adj. Löwen-: Orlovska, levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).
-
lę̑vski, adj. Löwen-, Mur., C.
-
lę̑vstək, -stka, m. neka rastlina: das Liebstöckel (levisticum), Cv. VIII. 8.; — pogl. luštrk.
-
lę̑vštək, -štka, m. stalo za leščerbo, Gor.; — iz nem. Lichtstock, Levst. (Rok.).
-
lẹ́za, f. 1) das Klimmen, das Steigen: vaje v lezi, Telov.; — 2) gemeines Brennkraut (clematis vitalba), v Kotu (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
-
lezȃnji, m. pl. die Fadennudeln, Valj. (Rad); — prim. it. lasagne.
-
lẹ́zavčina, f. coll. Reptilien, Vrsno- Erj. (Torb.).
-
lẹ̑zavt, m. ein schleichender Mensch, Cig.
-
lezdi, adv. hier: l. doli, Dalm.
-
lẹ̑zəc, -zca, m. der Steiger, Jan.
-
lezečina, f., Jan., M., pogl. lezavčina.
-
lẹ́zenje, n. das Kriechen, das Schleichen.
-
lẹ́zibaba, f. ein altes langsam schleichendes Weib, Z., Levst. (Zb. sp.).
-
lẹ̑zkoma, adv. kriechend: l. se spuščati nizdolu po drčah in stezah, Levst. (Zb. sp.).
-
lẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schleichen, C.
-
lẹ̑znica, f. die Treppe, M., C.
-
lẹzočina, f. coll. = lezavčina, Reptilien, C.
-
lẹzúta, f. die Schlampe, C.
-
lẹzútati, -am, vb. impf. 1) herumschleichen, schlampen, C.; — 2) Nachlese halten, C.
-
lə̀ž, -žı̑, f. = laž, Jan., C.
-
1. lę́ža, f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.
-
2. ləžà, -è, (-ę̑), f. = laž, die Lüge, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. laža (kakor se navadno piše).
-
ležȃj, m. die Lage, Mur.- Cig., C.
-
ležák, m. 1) ein träger Mensch, der Faulenzer, Dict., Cig., Krelj; — 2) die Drohne, Mur.; — 3) liegender Bienenstock, C.; — 4) das Lagerbier, Cig., Jan.; češ.
-
ležalíšče, ** n. das Lager, (ležálišče) ogr.- Valj. (Rad).
-
ležȃnje, n. das Liegen; — die Lagerung ( min.), Cig. (T.).
-
ležȃnka, f. das Ruhebett, Levst. (Pril.).
-
léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.
-
1. lę̑žəc, -žca, m. der Lieger, Mur., Cig., Ravn.- C.
-
2. ləžə̀c, -žcà, m. = lažec, der Lügner, C., Valj. (Rad).
-
ležę̑čki, adv. liegend, vzhŠt., BlKr.
-
ləžę̑j, adv. = laže, leichter, C.
-
lę́žən, -žna, adj. Situations-: lę̑žni črteži, Situationspläne, DZ.
-
ležənj, -žnja, m. die Eisenbahnschwelle, Jan. (H.).
-
lę́ženje, n. das Brüten; die Brutzeit, die Vogelhecke, Cig., Jan.; — leženja, von Geburt, der Heimat nach, C.
-
ležẹ́vati, -am, vb. impf. zu liegen pflegen, Nov.- Mik.
-
1. ləžíca, f. = lažnivka, Cig.
-
2. ležica, f., C., pogl. ježica, skipek (Knopper).
-
ležíčav, adj. massig, "ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in se zatorej ne lomi po plenah", Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.); ležičava hribina, das Massengestein, Erj. (Min.).
-
ležı̑n, m. = ležak, Cig.
-
ležíšče, n. die Lagerstätte; die Schlafstelle, DZ.; das Lager eines Thieres, Cig., Jan.; zajčje l., C.; prasička imata svoje l. na slami, jvzhŠt.; — das Lager eines Minerals, Cig.; l. rudnih skladov, kamenenega oglja, Cig. (T.); — = tabor, šatorišče, Dict., C.
-
ležiščnína, f. der Lagerzins, C.
-
lȇžkati, -am, vb. impf. dem. ležati, liegen (v otročjem govoru), Cig.
-
ləžljìv, -íva, adj. prav. nam. lažljiv, = ležniv, C.
-
lę̑žnica, f. 1) die Bienenzelle, C.; — 2) der Scheibenboden, der Schlauchboden ( bot.), h. t.- Cig. (T.); — 3) eine hölzerne Lagerstätte, die Pritsche, Cig.
-
ləžník, m. prav. nam. lažnik, der Lügner, C.
-
ležnína, f. der Lagerzins, C., DZ.
-
ləžnìv, -níva, adj. prav. nam. lažniv, C., Cv. X. 8.
-
ləžnı̑vəc, -vca, m. prav. nam. lažnivec, der Lügner, prim. ležniv.
-
ləžnı̑vka, f. prav. nam. lažnivka, die Lügnerin, prim. ležniv.
-
ləžnívost, f. prav. nam. lažnivost, die Lügenhaftigkeit, prim. ležniv.
-
ležnjáčič, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig.; (lažnjačič, Medv. [Rok.]).
-
ležúh, m. der Lieger, der Faulenzer, Jan.
-
1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
-
2. lì, adv. = le, C., ogr.- Mik., Notr.; li udri ga, Notr.- Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
-
līasov, adj. Lias-: liasova tvorba, die Liasformation ( geol.), Cig. (T.).
-
líba, f. s to besedo zovejo gosi ali race, C., Dol.- Z., Št.- Valj. (Rad); — = kokoš, Ip.- Erj. (Torb.).
-
libȃjka, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
-
lı̑bək, -bka, m. das Gänschen, Valj. (Rad).
-
libēl, m. die Libelle, die Wasserwage, Cig. (T.).
-
libet, m. s to besedo se zmerja potepenec, KrGora.
-
libı̑vo, n. = libovina, kajk.- Mik.
-
liboj, conj. = aliboj, C.
-
libovína, f. das Dickfleisch (ohne Knochen), Ist.- C.
-
lícast, adj. backig, Jan. (H.).
62.401 62.501 62.601 62.701 62.801 62.901 63.001 63.101 63.201 63.301
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani