Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (62.901-63.000)

  1. 1. lẹvák, m. der Linkhand, Guts.- Cig., Mur., Met.- M., ogr.- C., vzhŠt.
  2. 2. lẹvák, m. der Trichter, C.
  3. lẹvákinja, f. die Linkhändige, Mur.
  4. lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
  5. lę́vče, -eta, n. junger Löwe, C.; Prišel je lev z levčeti, Npes.-K.
  6. lę̑včək, -čka, m. dem. lev(ec); 1) junger Löwe, Cig., Jan., C.; — 2) das Löwenhündchen, das Bologneserhündchen, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  7. 1. lẹ̑vəc, -vca, m. ein Krebs, der eben gemaust hat, der Mauser, Cig., Jan.
  8. 2. lę́vəc, -vca, m. die Herbstlerche, die Waldlerche, C.; — prim. 3. levica, 2. leva.
  9. 3. lę́vəc, -vca, m. der Luchs, C., Z.; ( dem. 3. lev?).
  10. levę̑lj, m. = livelj, Frey. (Rok.).
  11. lẹ̑vež, m. kratko ( nav. jelševo) polence, s katerim se v levi zakuri za svečavo, Valj. (Rad), Gor.
  12. 1. lẹvíca, f. 1) die linke Hand; — 2) die Linke (linke Seite, z. B. eines Parlamentes), M., nk.
  13. 2. levíca, f. 1) die Löwin, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Löwenmaul (antirrhinum), C.
  14. 3. lẹ́vica, f. die Lerche, Jan.; die Feldlerche (alauda arvensis), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); l. ob setvi poje: hiti hiti! C.
  15. levìč, -íča, m. 1) junger Löwe, Mur., Cig., Jan.; mlade leviče nasititi, Dalm.; — 2) das Löwenäffchen (Midas Rosalia), Erj. (Ž.).
  16. levı̑čək, -čka, m. junger Löwe, Jan.
  17. lẹvíčən, -čna, adj. linkhändig; ( linkseitig, Mur.).
  18. lẹvı̑čnica, f. die Linkhändige.
  19. lẹvı̑čnik, m. der Linkhändige, der Linkhand.
  20. lẹvı̑čnjak, m. der Linkhand, Valj. (Rad), SlN.
  21. lẹvı̑łnica, f. = 1. lev 2), die bei der Häutung abgestreifte Haut, Mur.
  22. levína, f. die Löwenhaut, Cig., Jan.
  23. lę́vinja, f. die Löwin, Mur., Cig., Jan.; levinja med levinjami leži, Dalm.
  24. lẹvíšče, n. die abgestreifte Schlangenhaut, C.
  25. levīt, m. Levijev potomec, pri Judih strežnik v svetišču; — = dijakon.
  26. lẹvı̑təv, -tve, f. die Häutung, die Mause, Cig., Jan.
  27. lẹvíti se, -ím se, vb. impf. 1) sich häuten; raki, kače se levijo; — sich abschälen: koža se levi, kjer se je kaka rana zacelila, BlKr.; — 2) sich mausen: ptiči ne pojo, kadar se leve, Dol.- Levst. (Rok.).
  28. levītski, adj. levitisch.
  29. lę̑vji, adj. Löwen-; levja jama, die Löwengrube, Cig.
  30. 1. lẹ̑vka, f. vsak nezrel sad, ki pred časom pade z drevesa, Brda Goriška- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
  31. 2. lẹ̑vka, f. 1) = lakomnica, das Gießschaff, C.; — 2) die Mühlradwasserschachtel, C.
  32. lẹvljénje, n. 1) die Häutung; — 2) das Mausen, Jan. (H.).
  33. levnják, m. die Löwengrube, Mur., Cig., Ravn.
  34. lę́vov, adj. des Löwen, Löwen-, Mur., Cig., Jan.
  35. lę́vovka, f. die Löwin, Mik.
  36. levǫ̑vski, adj. Löwen-: Orlovska, levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).
  37. lę̑vski, adj. Löwen-, Mur., C.
  38. lę̑vstək, -stka, m. neka rastlina: das Liebstöckel (levisticum), Cv. VIII. 8.; — pogl. luštrk.
  39. lę̑vštək, -štka, m. stalo za leščerbo, Gor.; — iz nem. Lichtstock, Levst. (Rok.).
  40. lẹ́za, f. 1) das Klimmen, das Steigen: vaje v lezi, Telov.; — 2) gemeines Brennkraut (clematis vitalba), v Kotu (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
  41. lezȃnji, m. pl. die Fadennudeln, Valj. (Rad); — prim. it. lasagne.
  42. lẹ́zavčina, f. coll. Reptilien, Vrsno- Erj. (Torb.).
  43. lẹ̑zavt, m. ein schleichender Mensch, Cig.
  44. lezdi, adv. hier: l. doli, Dalm.
  45. lẹ̑zəc, -zca, m. der Steiger, Jan.
  46. lezečina, f., Jan., M., pogl. lezavčina.
  47. lẹ́zenje, n. das Kriechen, das Schleichen.
  48. lẹ́zibaba, f. ein altes langsam schleichendes Weib, Z., Levst. (Zb. sp.).
  49. lẹ̑zkoma, adv. kriechend: l. se spuščati nizdolu po drčah in stezah, Levst. (Zb. sp.).
  50. lẹzljáti, -ȃm, vb. impf. schleichen, C.
  51. lẹ̑znica, f. die Treppe, M., C.
  52. lẹzočina, f. coll. = lezavčina, Reptilien, C.
  53. lẹzúta, f. die Schlampe, C.
  54. lẹzútati, -am, vb. impf. 1) herumschleichen, schlampen, C.; — 2) Nachlese halten, C.
  55. lə̀ž, -žı̑, f. = laž, Jan., C.
  56. 1. lę́ža, f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.
  57. 2. ləžà, -è, (-ę̑), f. = laž, die Lüge, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. laža (kakor se navadno piše).
  58. ležȃj, m. die Lage, Mur.- Cig., C.
  59. ležák, m. 1) ein träger Mensch, der Faulenzer, Dict., Cig., Krelj; — 2) die Drohne, Mur.; — 3) liegender Bienenstock, C.; — 4) das Lagerbier, Cig., Jan.; češ.
  60. ležalíšče, ** n. das Lager, (ležálišče) ogr.- Valj. (Rad).
  61. ležȃnje, n. das Liegen; — die Lagerung ( min.), Cig. (T.).
  62. ležȃnka, f. das Ruhebett, Levst. (Pril.).
  63. léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.
  64. 1. lę̑žəc, -žca, m. der Lieger, Mur., Cig., Ravn.- C.
  65. 2. ləžə̀c, -žcà, m. = lažec, der Lügner, C., Valj. (Rad).
  66. ležę̑čki, adv. liegend, vzhŠt., BlKr.
  67. ləžę̑j, adv. = laže, leichter, C.
  68. lę́žən, -žna, adj. Situations-: lę̑žni črteži, Situationspläne, DZ.
  69. ležənj, -žnja, m. die Eisenbahnschwelle, Jan. (H.).
  70. lę́ženje, n. das Brüten; die Brutzeit, die Vogelhecke, Cig., Jan.; — leženja, von Geburt, der Heimat nach, C.
  71. ležẹ́vati, -am, vb. impf. zu liegen pflegen, Nov.- Mik.
  72. 1. ləžíca, f. = lažnivka, Cig.
  73. 2. ležica, f., C., pogl. ježica, skipek (Knopper).
  74. ležíčav, adj. massig, "ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in se zatorej ne lomi po plenah", Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.); ležičava hribina, das Massengestein, Erj. (Min.).
  75. ležı̑n, m. = ležak, Cig.
  76. ležíšče, n. die Lagerstätte; die Schlafstelle, DZ.; das Lager eines Thieres, Cig., Jan.; zajčje l., C.; prasička imata svoje l. na slami, jvzhŠt.; — das Lager eines Minerals, Cig.; l. rudnih skladov, kamenenega oglja, Cig. (T.); — = tabor, šatorišče, Dict., C.
  77. ležiščnína, f. der Lagerzins, C.
  78. lȇžkati, -am, vb. impf. dem. ležati, liegen (v otročjem govoru), Cig.
  79. ləžljìv, -íva, adj. prav. nam. lažljiv, = ležniv, C.
  80. lę̑žnica, f. 1) die Bienenzelle, C.; — 2) der Scheibenboden, der Schlauchboden ( bot.), h. t.- Cig. (T.); — 3) eine hölzerne Lagerstätte, die Pritsche, Cig.
  81. ləžník, m. prav. nam. lažnik, der Lügner, C.
  82. ležnína, f. der Lagerzins, C., DZ.
  83. ləžnìv, -níva, adj. prav. nam. lažniv, C., Cv. X. 8.
  84. ləžnı̑vəc, -vca, m. prav. nam. lažnivec, der Lügner, prim. ležniv.
  85. ləžnı̑vka, f. prav. nam. lažnivka, die Lügnerin, prim. ležniv.
  86. ləžnívost, f. prav. nam. lažnivost, die Lügenhaftigkeit, prim. ležniv.
  87. ležnjáčič, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig.; (lažnjačič, Medv. [Rok.]).
  88. ležúh, m. der Lieger, der Faulenzer, Jan.
  89. 1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
  90. 2. lì, adv. = le, C., ogr.- Mik., Notr.; li udri ga, Notr.- Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
  91. līasov, adj. Lias-: liasova tvorba, die Liasformation ( geol.), Cig. (T.).
  92. líba, f. s to besedo zovejo gosi ali race, C., Dol.- Z., Št.- Valj. (Rad); — = kokoš, Ip.- Erj. (Torb.).
  93. libȃjka, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  94. lı̑bək, -bka, m. das Gänschen, Valj. (Rad).
  95. libēl, m. die Libelle, die Wasserwage, Cig. (T.).
  96. libet, m. s to besedo se zmerja potepenec, KrGora.
  97. libı̑vo, n. = libovina, kajk.- Mik.
  98. liboj, conj. = aliboj, C.
  99. libovína, f. das Dickfleisch (ohne Knochen), Ist.- C.
  100. lícast, adj. backig, Jan. (H.).

   62.401 62.501 62.601 62.701 62.801 62.901 63.001 63.101 63.201 63.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA