Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (62.701-62.800)

  1. lẹpšȃva, f. die Verschönerung, Cig., Jan.; — die Verzierung, der Zierat, Cig., Jan., C.
  2. lẹpšȃvəc, -vca, m. der Schmücker, der Verzierer, Cig.
  3. lẹpšȃvka, f. die Verziererin, Cig.
  4. lẹpȗn, m. die Klette (lappa), C.
  5. lepúš, m. der Froschlöffel (alisma plantago), Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  6. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
  7. lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).
  8. lẹ́sa, f. eine aus Ruthen geflochtene Wand, die Hürde; die gewöhnlich aus Ruthen geflochtene Zaunthür; — Flechtwerk zur Ueberbrückung eines Morastes, Cig., Zora; — die Dörrhürde; na lesah se sadje suši; — ein aus Wieden geflochtener Käsebehälter, C.; — pl. lese, die Wagenflechte, Cig.
  9. lẹ̑sast, adj. holzig, C.
  10. lẹ̑səc, -sca, m. dem. les; božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Št.- Navr. (Let.).
  11. lẹ̑sək, -ska, m. dem. les; das Hölzchen, Cig.
  12. lésẹm, adv. = le-sem, hieher, Meg., Cig., Jan., Dol. (v pesnih)- Levst. (M.).
  13. 1. lẹsę̑n, adj. hölzern, aus Holz verfertigt, Holz-; l. klin, l. obroč; lesena stanica, die Holzzelle, leseni kamen, der Holzstein, Cig. (T.); lesena moka, das Holzmehl, DZ.; — lesena trgovina, nam. lesna t., Kr.; — ungelenk; ne bodi tako l.!
  14. 2. lẹ̑sən, -sna, adj. 1) das Holz betreffend, Holz-, Cig., Jan.; lesni ocet, der Holzessig, Cig. (T.); lesna vlaknina, die Holzfaser, das Lignin, Cig. (T.); — 2) = gozden, Cig.; lesna vlačuga, lesna žena, LjZv.
  15. 3. lesən, -sna, adj. glänzend: lesna zvezda, ogr.- C.; (lẹ̑sən? prim. 1. lesk).
  16. lesę̑nast, adj. holzartig, holzicht, Jan. (H.).
  17. lẹsenčíka, f. = lesnika, Npr.-Krek (Lj. knj.).
  18. lẹsenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Holz werden, Mur., Cig., Jan.
  19. lẹsenína, f. die Holzware, das Holzwerk, das Holzzeug.
  20. lẹseníti se, -ím se, vb. impf. holzig werden, C., Z.
  21. lẹsenjáča, f. die Bretterbude, die Baracke, DZ., nk.
  22. lẹsenonòg, -nǫ́ga, adj. mit einem hölzernen Fuß, Jurč.
  23. 1. lesica, f., pogl. lisica.
  24. 2. lẹ́sica, f. dem. lesa; — kleines geflochtenes Zaunthor, Mur.; der Hosenlatz, C., Ščav.- Pjk.
  25. ləsíkavica, f. = bliskavica, das Blitzen, (lisikavica) kajk.- Valj. (Rad).
  26. lẹ̑sje, n. das Gehölz, M., Bes.
  27. 1. lə̀sk, -à, m. der Lichtglanz, der Schimmer, Mur., Cig., Jan., Mik., Dol.; — tudi: lẹ̑sk, Ravn.- Valj. (Rad), Gor.
  28. 2. lèsk, léska, m. 1) der Knacklaut, Z.; — 2) der dünne, äußerste Theil an der Peitsche, die Schmitze, Vreme- Erj. (Torb.).
  29. lẹ́ska, f. die Haselnussstaude; navadna l. (corylus avellana), Tuš. (R.); — neka vrsta jabolk, Bolc- Erj. (Torb.).
  30. lèskaj, adv. = lesem, les, Jurč.
  31. 1. ləskáti, -ȃm, vb. impf. schimmern, glänzen, M., BlKr.- DSv.; = l. se, Mur., Mik.
  32. 2. leskáti, -ȃm, vb. impf. knacken, Z.
  33. ləskèč, adj., nam. leščeč, lesketajoč, glänzend, schimmernd, Cig., Jan., Trub.- M. i. dr.
  34. ləskèt, -ę́ta, m., Jan., pogl. lesketanje.
  35. ləskətȃnje, n. das Funkeln, das Geflimmer.
  36. ləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. schimmern, blinken, gleißen, Jan., M., SlGor.; nav. l. se, Cig., Jan., nk.; z zlatom se l., Kast. (N. T.); oči so se lesketale, Jap. (Prid.); (ləskáčem, Vrt. "laskačem, laskatati", Dalm., Kast., Jap. i. dr.; prim. Cv. X. 3.).
  37. lẹ́skəv, -kve, f. = leska, ogr.- C.
  38. ləskljáti se, -ȃm se, vb. impf. = lesketati se, Zora.
  39. léskniti, * lȇsknem, vb. pf. einen Knacklaut hervorbringen, Z.
  40. ləskǫ̑ča, f. = lesketanje, Mur.
  41. ləskòt, -óta, m. = lesketanje, Jan.
  42. ləskóta, f. der Schimmer, Jan.; — die Pracht, der Prunk, Mur., Jan.
  43. leskȏtəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus sp.), Stupica (Ben.)- Erj. (Torb.).
  44. ləskótən, -tna, adj. schimmernd, Šol., C.; l. sijaj, schimmernder Glanz, Cig. (T.).
  45. lẹ́skov, adj. Hasel-; leskov grm, der Haselstrauch; leskova palica, der Haselstock; leskova mast, = Schläge; leskova mast je zdrava, M.; (tudi: leskov močnik, leskovo olje, Cig.).
  46. lẹskováča, f. der Haselstock, Valj. (Rad), Levst. (Zb. sp.), Zv., Vrt.
  47. lẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Haselstrauch, Jan.; — 2) die Haselruthe, Mur., Cig., vzhŠt.
  48. lẹ́skovica, f. 1) die Haselruthe, Mur., Jan., Zora; — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), Štrek.
  49. lẹ́skovina, f. das Haselnussholz; — das Haselgebüsch, Jan.
  50. ləskovı̑t, adj. glanzvoll, Jan.
  51. lẹ́skovje, n. das Haselgebüsch, Mur., Cig., Jan.
  52. lẹ́skovka, f. die Haselruthe, Jan., M.
  53. lẹ́skovnica, f. = leskovka, Mur., Danj. (Posv. p.).
  54. lésna, n. pl., nam. dlesna, C., Krn- Erj. (Torb.).
  55. lẹsnáča, f. die Holzbirne, Št.- Pjk. (Črt.).
  56. lẹ̑snat, adj. waldig, Cig., Jan.
  57. ləsnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lesketati se, schimmern: perilo je tako belo, da kar lesni ("lasni"), Gor.
  58. 1. lẹsníca, f. = lestvica; 1) die Leiter, ( nam. lẹstnica), Ben.- Erj. (Torb.); — die Stiege, Z.; — 2) = grot, ein Trichter, wodurch man Heu und Stroh in den Stall wirft, M.
  59. 2. lẹ̑snica, f. = lesnika, Jarn., v Brkinih- Erj. (Torb.).
  60. lẹsnı̑čnik, m. = lesnika, Cig., Valj. (Rad).
  61. lesnı̑čnjak, * m. der Holzäpfelmost, Jan. (H.).
  62. 1. lẹsník, m. 1) = lesnika, der Holzapfelbaum, M.; — der Holzapfel, Cig.; — 2) shramba za les, Tolm.- Štrek. (Let.).
  63. 2. lẹ̑snik, m. kol, na katerem visi lesa, Cig.
  64. 3. lẹ̑snik, m. der Leiterbaum, Cig.; ( nam. lẹ̑stvənik).
  65. lẹsníka, f. 1) der Holzapfelbaum oder der Holzapfel; na lesniki nikdar jabelko ne zraste, Rib.; — 2) das Birnkraut (pirola secunda), Josch.
  66. lẹsníkov, adj. vom Holzapfelbaum oder Holzapfel; l. grm, l. les, l. mošt.
  67. lẹsníkovəc, -vca, m. 1) der wilde Apfelbaum, Cig., M.; — 2) der Holzapfelmost; — der Holzapfelessig, M.
  68. lẹsníkovica, f. = lesnikovec 2), Mur.
  69. lẹsníkovina, f. das Holz von wilden Aepfelbäumen.
  70. lẹsníkovnica, f. = lesnikovec 2), Mur.
  71. lẹsnína, f. 1) = lesenina, C.; — 2) der Forstzins, Jan.
  72. ləsníti, lə̀snem (lásnem?), vb. pf. erglänzen, Mik.
  73. ləsníti se, -ím se, vb. impf. = lesketati se, ("lasniti se") Kast.
  74. lẹsnjáča, f. 1) = lesnika, Jan. (H.); — 2) der Holzbirnbaum oder seine Frucht, C.
  75. lẹsnjáčevəc, -vca, m. der Holzbirnenmost, C.
  76. lesodółbən, -bna, adj. xyloglyptisch, Jan. (H.).
  77. lẹsodȏłbstvọ, n. die Xyloglyptik, Jan. (H.).
  78. lẹsopìs, -písa, m. = lesorezba, die Xylographie, Cig. (T.).
  79. lẹsosẹ́čən, -čna, adj. lesosẹ̑čni čas, die Schlagzeit, Jan. (H.).
  80. lẹsotìsk, -tíska, m. der Holzdruck, Cig. (T.).
  81. lẹsováti, -ȗjem, vb. impf. Holzer sein, Svet. (Rok.).
  82. lẹsovína, f. 1) das Nutzholz, das Bauholz, Jan.; — lesovine, Holzgattungen, Z., Let.; hölzerne Ware, Cig., Jan., C.; — 2) der Holzstoff, das Xylogen, Cig. (T.); — 3) die Waldung, Cig., Jan.
  83. lẹsovı̑t, adj. waldig, waldreich, Cig., Šol.
  84. lẹsǫ̑vje, n. 1) das Nutzholz, Jan.; — 2) das Gehölz, die Waldung, die Waldgegend, Cig., Jan., C., Gor.
  85. lẹsǫ̑vnat, adj. waldig, Cig., Jan.
  86. lə̀st, -ı̑, f. die Finte, der Kniff, die List, Cig., Jan., C., Vrt.; — stsl.
  87. ləstə̀n, -tnà, adj. listig, Jan. (H.).
  88. ləstę́nəc, -nca, m. der Luster, der Kronleuchter, Notr.- Cig., Jan., C., DZ., Ip.- Mik., Štrek., Kras, Erj. (Torb.); — pl. lestenci = lesteni, Šempas- Erj. (Torb.).
  89. ləstę́ni, m. pl. "neko zvezdje, menda Plejade", Šempas- Erj. (Torb.).
  90. lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
  91. ləstìv, -íva, adj. listig, Z., Jan. (H.); intriguant, Jan.
  92. lẹ̑stva, ** f. die Leiter, Cig. (T.), M.; požarna lestva, die Brandleiter, Cig.; navpična, napoševna l., Telov.; = pl. lestve, V.-Cig.; die Treppe, Mur., Jarn.
  93. lẹ̑stvən, -tvəna, adj. Leiter-, Jan. (H.).
  94. lẹ̑stvənica, f. der Leiterbaum, Cig., C.
  95. lẹ̑stvənik, m. 1) der Steiger bei der Feuerwehr, Levst. (Nauk); — 2) der Leiterbaum, der Holm, Telov.
  96. lẹ̑stvica, f. dem. lestva; die Leiter, Št., Mur., Cig., Jan., Mik., ogr.- Valj. (Rad), Goriš.; vrvna l., die Strickleiter, Zora; lestvico postaviti, die Leiter anlegen, Cig.; — lestvice, die Wagenleitern, Cig.; — lestvica, die Scala, Cig. (T.); glasovska l., die Tonleiter, Cig., Jan.; trdotna l., die Härtescala, Cig. (T.).
  97. lẹ̑stvičən, -čna, adj. Leiter-: lestvični klin, die Leitersprosse, Cig.
  98. 1. lẹ́šča, f. = leska, Mur., Cig., Jan., Mik.
  99. 2. lẹ́šča, f. molj v panju, die Wachsmotte (galeria mellionella), Sv. Duh pri Krškem ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  100. ləščáti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Štrek.; Kaj na nogah, kaj na nogah, Šolniči leščijo, Npes.-Vraz; = l. se, Dict., Jan., Koborid- Erj. (Torb.), BlKr., ogr.- Valj. (Rad); v daljavi se lešče zidovi, Erj. (Izb. sp.); — leščeč, glänzend, schimmernd, Mik., ogr.- C.; leščeča Sava, Zv.

   62.201 62.301 62.401 62.501 62.601 62.701 62.801 62.901 63.001 63.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA