Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (62.697-62.796)

  1. lẹpšáłən, -łna, adj. = lepotilen, Cig., Jan.
  2. lẹpšálọ, n. = lepotílo, Cig., Jan.
  3. lẹ̑pšanje, n. das Verschönern, das Zieren, das Schmücken.
  4. lẹ̑pšati, -am, vb. impf. verschönern; schmücken, zieren; s cvetjem l., Cig.; — beschönigen: greh l., C.
  5. lẹpšȃva, f. die Verschönerung, Cig., Jan.; — die Verzierung, der Zierat, Cig., Jan., C.
  6. lẹpšȃvəc, -vca, m. der Schmücker, der Verzierer, Cig.
  7. lẹpšȃvka, f. die Verziererin, Cig.
  8. lẹpȗn, m. die Klette (lappa), C.
  9. lepúš, m. der Froschlöffel (alisma plantago), Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  10. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
  11. lès, adv. iz: le-sem, hieher, Cig., Jan.; Prid', zidar, se les učit, Vod. (Pes.).
  12. lẹ́sa, f. eine aus Ruthen geflochtene Wand, die Hürde; die gewöhnlich aus Ruthen geflochtene Zaunthür; — Flechtwerk zur Ueberbrückung eines Morastes, Cig., Zora; — die Dörrhürde; na lesah se sadje suši; — ein aus Wieden geflochtener Käsebehälter, C.; — pl. lese, die Wagenflechte, Cig.
  13. lẹ̑sast, adj. holzig, C.
  14. lẹ̑səc, -sca, m. dem. les; božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Št.- Navr. (Let.).
  15. lẹ̑sək, -ska, m. dem. les; das Hölzchen, Cig.
  16. lésẹm, adv. = le-sem, hieher, Meg., Cig., Jan., Dol. (v pesnih)- Levst. (M.).
  17. 1. lẹsę̑n, adj. hölzern, aus Holz verfertigt, Holz-; l. klin, l. obroč; lesena stanica, die Holzzelle, leseni kamen, der Holzstein, Cig. (T.); lesena moka, das Holzmehl, DZ.; — lesena trgovina, nam. lesna t., Kr.; — ungelenk; ne bodi tako l.!
  18. 2. lẹ̑sən, -sna, adj. 1) das Holz betreffend, Holz-, Cig., Jan.; lesni ocet, der Holzessig, Cig. (T.); lesna vlaknina, die Holzfaser, das Lignin, Cig. (T.); — 2) = gozden, Cig.; lesna vlačuga, lesna žena, LjZv.
  19. 3. lesən, -sna, adj. glänzend: lesna zvezda, ogr.- C.; (lẹ̑sən? prim. 1. lesk).
  20. lesę̑nast, adj. holzartig, holzicht, Jan. (H.).
  21. lẹsenčíka, f. = lesnika, Npr.-Krek (Lj. knj.).
  22. lẹsenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Holz werden, Mur., Cig., Jan.
  23. lẹsenína, f. die Holzware, das Holzwerk, das Holzzeug.
  24. lẹseníti se, -ím se, vb. impf. holzig werden, C., Z.
  25. lẹsenjáča, f. die Bretterbude, die Baracke, DZ., nk.
  26. lẹsenonòg, -nǫ́ga, adj. mit einem hölzernen Fuß, Jurč.
  27. 1. lesica, f., pogl. lisica.
  28. 2. lẹ́sica, f. dem. lesa; — kleines geflochtenes Zaunthor, Mur.; der Hosenlatz, C., Ščav.- Pjk.
  29. ləsíkavica, f. = bliskavica, das Blitzen, (lisikavica) kajk.- Valj. (Rad).
  30. lẹ̑sje, n. das Gehölz, M., Bes.
  31. 1. lə̀sk, -à, m. der Lichtglanz, der Schimmer, Mur., Cig., Jan., Mik., Dol.; — tudi: lẹ̑sk, Ravn.- Valj. (Rad), Gor.
  32. 2. lèsk, léska, m. 1) der Knacklaut, Z.; — 2) der dünne, äußerste Theil an der Peitsche, die Schmitze, Vreme- Erj. (Torb.).
  33. lẹ́ska, f. die Haselnussstaude; navadna l. (corylus avellana), Tuš. (R.); — neka vrsta jabolk, Bolc- Erj. (Torb.).
  34. lèskaj, adv. = lesem, les, Jurč.
  35. 1. ləskáti, -ȃm, vb. impf. schimmern, glänzen, M., BlKr.- DSv.; = l. se, Mur., Mik.
  36. 2. leskáti, -ȃm, vb. impf. knacken, Z.
  37. ləskèč, adj., nam. leščeč, lesketajoč, glänzend, schimmernd, Cig., Jan., Trub.- M. i. dr.
  38. ləskèt, -ę́ta, m., Jan., pogl. lesketanje.
  39. ləskətȃnje, n. das Funkeln, das Geflimmer.
  40. ləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. schimmern, blinken, gleißen, Jan., M., SlGor.; nav. l. se, Cig., Jan., nk.; z zlatom se l., Kast. (N. T.); oči so se lesketale, Jap. (Prid.); (ləskáčem, Vrt. "laskačem, laskatati", Dalm., Kast., Jap. i. dr.; prim. Cv. X. 3.).
  41. lẹ́skəv, -kve, f. = leska, ogr.- C.
  42. ləskljáti se, -ȃm se, vb. impf. = lesketati se, Zora.
  43. léskniti, * lȇsknem, vb. pf. einen Knacklaut hervorbringen, Z.
  44. ləskǫ̑ča, f. = lesketanje, Mur.
  45. ləskòt, -óta, m. = lesketanje, Jan.
  46. ləskóta, f. der Schimmer, Jan.; — die Pracht, der Prunk, Mur., Jan.
  47. leskȏtəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus sp.), Stupica (Ben.)- Erj. (Torb.).
  48. ləskótən, -tna, adj. schimmernd, Šol., C.; l. sijaj, schimmernder Glanz, Cig. (T.).
  49. lẹ́skov, adj. Hasel-; leskov grm, der Haselstrauch; leskova palica, der Haselstock; leskova mast, = Schläge; leskova mast je zdrava, M.; (tudi: leskov močnik, leskovo olje, Cig.).
  50. lẹskováča, f. der Haselstock, Valj. (Rad), Levst. (Zb. sp.), Zv., Vrt.
  51. lẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Haselstrauch, Jan.; — 2) die Haselruthe, Mur., Cig., vzhŠt.
  52. lẹ́skovica, f. 1) die Haselruthe, Mur., Jan., Zora; — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), Štrek.
  53. lẹ́skovina, f. das Haselnussholz; — das Haselgebüsch, Jan.
  54. ləskovı̑t, adj. glanzvoll, Jan.
  55. lẹ́skovje, n. das Haselgebüsch, Mur., Cig., Jan.
  56. lẹ́skovka, f. die Haselruthe, Jan., M.
  57. lẹ́skovnica, f. = leskovka, Mur., Danj. (Posv. p.).
  58. lésna, n. pl., nam. dlesna, C., Krn- Erj. (Torb.).
  59. lẹsnáča, f. die Holzbirne, Št.- Pjk. (Črt.).
  60. lẹ̑snat, adj. waldig, Cig., Jan.
  61. ləsnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lesketati se, schimmern: perilo je tako belo, da kar lesni ("lasni"), Gor.
  62. 1. lẹsníca, f. = lestvica; 1) die Leiter, ( nam. lẹstnica), Ben.- Erj. (Torb.); — die Stiege, Z.; — 2) = grot, ein Trichter, wodurch man Heu und Stroh in den Stall wirft, M.
  63. 2. lẹ̑snica, f. = lesnika, Jarn., v Brkinih- Erj. (Torb.).
  64. lẹsnı̑čnik, m. = lesnika, Cig., Valj. (Rad).
  65. lesnı̑čnjak, * m. der Holzäpfelmost, Jan. (H.).
  66. 1. lẹsník, m. 1) = lesnika, der Holzapfelbaum, M.; — der Holzapfel, Cig.; — 2) shramba za les, Tolm.- Štrek. (Let.).
  67. 2. lẹ̑snik, m. kol, na katerem visi lesa, Cig.
  68. 3. lẹ̑snik, m. der Leiterbaum, Cig.; ( nam. lẹ̑stvənik).
  69. lẹsníka, f. 1) der Holzapfelbaum oder der Holzapfel; na lesniki nikdar jabelko ne zraste, Rib.; — 2) das Birnkraut (pirola secunda), Josch.
  70. lẹsníkov, adj. vom Holzapfelbaum oder Holzapfel; l. grm, l. les, l. mošt.
  71. lẹsníkovəc, -vca, m. 1) der wilde Apfelbaum, Cig., M.; — 2) der Holzapfelmost; — der Holzapfelessig, M.
  72. lẹsníkovica, f. = lesnikovec 2), Mur.
  73. lẹsníkovina, f. das Holz von wilden Aepfelbäumen.
  74. lẹsníkovnica, f. = lesnikovec 2), Mur.
  75. lẹsnína, f. 1) = lesenina, C.; — 2) der Forstzins, Jan.
  76. ləsníti, lə̀snem (lásnem?), vb. pf. erglänzen, Mik.
  77. ləsníti se, -ím se, vb. impf. = lesketati se, ("lasniti se") Kast.
  78. lẹsnjáča, f. 1) = lesnika, Jan. (H.); — 2) der Holzbirnbaum oder seine Frucht, C.
  79. lẹsnjáčevəc, -vca, m. der Holzbirnenmost, C.
  80. lesodółbən, -bna, adj. xyloglyptisch, Jan. (H.).
  81. lẹsodȏłbstvọ, n. die Xyloglyptik, Jan. (H.).
  82. lẹsopìs, -písa, m. = lesorezba, die Xylographie, Cig. (T.).
  83. lẹsosẹ́čən, -čna, adj. lesosẹ̑čni čas, die Schlagzeit, Jan. (H.).
  84. lẹsotìsk, -tíska, m. der Holzdruck, Cig. (T.).
  85. lẹsováti, -ȗjem, vb. impf. Holzer sein, Svet. (Rok.).
  86. lẹsovína, f. 1) das Nutzholz, das Bauholz, Jan.; — lesovine, Holzgattungen, Z., Let.; hölzerne Ware, Cig., Jan., C.; — 2) der Holzstoff, das Xylogen, Cig. (T.); — 3) die Waldung, Cig., Jan.
  87. lẹsovı̑t, adj. waldig, waldreich, Cig., Šol.
  88. lẹsǫ̑vje, n. 1) das Nutzholz, Jan.; — 2) das Gehölz, die Waldung, die Waldgegend, Cig., Jan., C., Gor.
  89. lẹsǫ̑vnat, adj. waldig, Cig., Jan.
  90. lə̀st, -ı̑, f. die Finte, der Kniff, die List, Cig., Jan., C., Vrt.; — stsl.
  91. ləstə̀n, -tnà, adj. listig, Jan. (H.).
  92. ləstę́nəc, -nca, m. der Luster, der Kronleuchter, Notr.- Cig., Jan., C., DZ., Ip.- Mik., Štrek., Kras, Erj. (Torb.); — pl. lestenci = lesteni, Šempas- Erj. (Torb.).
  93. ləstę́ni, m. pl. "neko zvezdje, menda Plejade", Šempas- Erj. (Torb.).
  94. lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
  95. ləstìv, -íva, adj. listig, Z., Jan. (H.); intriguant, Jan.
  96. lẹ̑stva, ** f. die Leiter, Cig. (T.), M.; požarna lestva, die Brandleiter, Cig.; navpična, napoševna l., Telov.; = pl. lestve, V.-Cig.; die Treppe, Mur., Jarn.
  97. lẹ̑stvən, -tvəna, adj. Leiter-, Jan. (H.).
  98. lẹ̑stvənica, f. der Leiterbaum, Cig., C.
  99. lẹ̑stvənik, m. 1) der Steiger bei der Feuerwehr, Levst. (Nauk); — 2) der Leiterbaum, der Holm, Telov.
  100. lẹ̑stvica, f. dem. lestva; die Leiter, Št., Mur., Cig., Jan., Mik., ogr.- Valj. (Rad), Goriš.; vrvna l., die Strickleiter, Zora; lestvico postaviti, die Leiter anlegen, Cig.; — lestvice, die Wagenleitern, Cig.; — lestvica, die Scala, Cig. (T.); glasovska l., die Tonleiter, Cig., Jan.; trdotna l., die Härtescala, Cig. (T.).

   62.197 62.297 62.397 62.497 62.597 62.697 62.797 62.897 62.997 63.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA