Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (62.501-62.600)

  1. ləgótən, -tna, adj. = lagoten, Jan., C.; legotno živeti, C.; bequem gelegen, C.
  2. ləgotíca, f. = lagotica, die Schlüsselblume, Jan., C.
  3. ləgotíti, -ím, vb. impf. = lagotiti, C.; l. koga, jemandem die Leiden, die Last, die Arbeit erleichtern, C.
  4. legováti, -ȗjem, vb. impf. legieren, Jan.
  5. legumīn, m. beljakasta tvarina v sočivju, das Legumin ( chem.), Cig. (T.).
  6. lēgvan, m. der Leguan, Cig.; navadni l., der gemeine Leguan (iguana tuberculata), Erj. (Ž.).
  7. lẹ́ha, f. das Ackerbeet, das Gartenbeet; na lehe orati, ( opp. na pleh o.) Polj., Tolm.; — l. gnoja, sena, eine Reihe Düngerhaufen, Heuhaufen, C., Z.; — ein Streifen: tu in tam še kaka leha snega leži, Ljub.; — ein unbewachsener Streifen auf einer Wiese, einem Acker, SlGor.; — ein Schmutzfleck: l. na suknji, Ljub.
  8. ləhȃk, -hkà, adj. = lahek, Cig., Jan.
  9. ləhȃn, -hnà, adj. = lahen, Bes.; lehno prijeti, Levst. (Zb. sp.).
  10. lẹ́hast, adj. mit Schmutzflecken bedeckt: lehasta suknja, Ljub.
  11. lẹ́hati, -am, vb. impf. = lešiti, Šaleška dol. ( Št.)- C.
  12. ləhčáti, -ȃm, vb. impf. erleichtern, lindern, Jan., M., (lahč-) Mur.
  13. lehək, -hka, adj., Cig., Jan., vzhŠt., pogl. lahek.
  14. lẹ́hən, -hna, adj. Beet-, Cig.
  15. 1. lẹ́hət, -hta, m. ein Stück Acker über einer Mauer, Kras- Mik., C.; ein Ackergrund, terassenförmig gelegen, Štrek.; — prim. leha, Mik.
  16. 2. lèhət, -hta, m. = laket, lahet, der Ellbogen, Erj. (Som.).
  17. 3. lę̑hət, -hta, m. to mi je šlo v lehet = izgubil sem pri prodajanju, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  18. lẹ́hica, f. dem. leha, das Beetchen, Cig., Jan., M.
  19. ləhkáti, -ȃm, vb. impf. leicht machen: l. komu srce, l. koga, trösten, (lahkati) V.-Cig.
  20. ləhkóba, f. = lehkota, Z.
  21. ləhkǫ̑ča, f. die Leichtigkeit, kajk.- Valj. (Rad).
  22. ləhkǫ̑st, f. die Leichtigkeit, Mur., Cig., Jan.
  23. ləhkóta, f. die Leichtigkeit, (lahk-) Mur., Cig., Jan.; ləhkọ̑ta, Valj. (Rad).
  24. ləhkótən, -tna, adj. leicht, gelinde, (lahk-) Jan.
  25. ləhkótica, f. die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — die Muscateller-Salbei (salvia sclarea), Medv. (Rok.); — der Beifuß (artemisia), vzhŠt.- C.
  26. ləhkotíti, -ím, vb. impf. leicht machen, Cig., Jan.; lindern, (lahkotiti) Mur.
  27. lehkȏtnik, m. der Erleichterer, kajk.- Valj. (Rad).
  28. ləhnẹ́ti, -ę̑jem, vb. impf. leichter werden, Krn- Erj. (Torb.).
  29. lẹ̑hnik, m. die klebrige Salbei (salvia glutinosa), za Krnom- Erj. (Torb.).
  30. lẹ́hniti, -nem, vb. pf. vergehen, aufhören: sen lehne, vse lehne, ogr.- C.; (lejhniti, ogr.- Valj. [Rad]).
  31. ləhnják, m. der Kalktuff, Erj. (Min.); (lahnak, Cirk.- Baud.).
  32. ləhnọ̑st, f. die Leichtigkeit, die Gelindigkeit, (lah-) Mur., Cig.
  33. ləhnóta, f. = lehnost, (lah-) Mur.
  34. ləhnótən, -tna, adj. leichtlich, gelinde, (lah-) Mur.
  35. ləhǫ́vən, -vna, adj. leicht: oves je lehoven, Gor.
  36. ləhtı̑, f. pl., pogl. lekat f.
  37. ləhtíca, f. der Feldehrenpreis (veronica arvensis), C.
  38. ləhtíti, -ím, vb. impf. = legotiti, C.
  39. lę̑j, interj. = glej, sieh, sieh da (lejta, lejte); lejte si! seht doch! Levst. (Zb. sp.); — prim. gledati.
  40. lẹ̀j, lẹ́ja, m. = lij, Dict.
  41. lẹjáti, lẹ̑jem, vb. impf. = liti, Mik., kajk.- Valj. (Rad); lẹjȇm, ogr.- Valj. (Rad).
  42. lẹ̑jka, f. der Trichter, Dol.
  43. lẹ́k, m. 1) das Heilmittel, Ist.- Mur., Cig., Jan., Štrek., nk., pod Poreznom- Erj. (Torb.); za smrt ni leka, gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen, Cig.; — die Dosis, Notr.- Cig.; — ein kleines Quantum: zlata ni v njem niti za lek, Erj. (Izb. sp.); — der Talisman, Čepovan ( Goriš.)- Erj. (Torb.); vedomca vrniti z mogočnimi leki, da ne pride v hišo, pri Trstu- LjZv.; — das Mittel, C.; pravni l., das Rechtsmittel, DZ.; — 2) kačji l., der Lauch (allium sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  44. ləkȃt, -htȗ, m. = laket, der Ellbogen, die Elle, Levst. (Sl. Spr.); ( pl. lehti f., Levst. [Sl. Spr.]).
  45. ləkȃt, -htı̑, f. = laket, lahet, Mik.; — der Ellenstab, Met.; pl. ləhtı̑, der Arm: gornje, spodnje lehti, der Ober-, Unterarm, Erj. (Som.); — prim. laket.
  46. lēkcija, f. die Lection (Vorlesung, Lehrstunde, Lernstück), Cig. (T.), nk.
  47. lę́kniti, * lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, M., C.; — 2) l. se, sich entsetzen, erschrecken, ogr.- Mik.; — 3) intr. lekniti, auffahren ( z. B. vom Hasen), C.; erschrecken, C., Mik.; erstaunen, C.
  48. leknọ, n. die Seerose (nymphaea), C., Z.
  49. lẹkoslǫ̑vəc, -vca, m. der Pharmaceut, Jan.
  50. lẹkoslǫ̑vje, n. die Arzneilehre, Cig.
  51. lẹkováti, -ȗjem, vb. impf. = lečiti, Z., Notr.
  52. lẹkovı̑t, adj. heilsam, Heil-, Cig., Jan.; lekovita voda, der Gesundbrunnen, Zora; lekovite toplice, Zv.
  53. lẹkovı̑tost, f. die Heilsamkeit, Jan.
  54. lekovše, n., Mur., C., pogl. lokovše.
  55. lẹkoznȃnstvọ, n. die Pharmakologie, Cig., Jan.
  56. lę́lahən, -hna, m. = rjuha, ogr.- C., M., Valj. (Rad); — prim. lilahen.
  57. lę́lija, f. = lilija, Mur.
  58. lę̑mba, f. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  59. lemenȃt, m. = alumnat, Erj. (Izb. sp.), Kr.
  60. lémeš, m. = lemež, C.
  61. lę̑mez, m. 1) der Dachsparren, V.-Cig., Jan., M., C., Tolm.- Levst. (Rok.), Krn- Erj. (Torb.), vzhŠt.; lemezi ali roženice, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Ruderstange, der Ruderbaum der Flößer, ob gornji Dravi- C. ( Vest. I. 68.).
  62. lémež, m. die Pflugschar.
  63. lémežən, -žna, adj. lemežna kost, die Pflugschar ( anat., vomer, os impar), Cig.
  64. lémežnica, f. = lemežna kost, Cig. (T.).
  65. lemežnják, m. der Dachsparrenbohrer, ogr.- C.
  66. lēming, m. = postrušnik, der Lemming, Jan.
  67. lę̑mp, m. 1) = lempa, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) kratek in širok človek, Tolm.- Erj. (Torb.).
  68. lę̑mpa, f. lesena posoda, ki se oprtiv nosi na hrbtu, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; ein plattes, sechs Zoll tiefes Fass, auf dem Rücken zu tragen, Frey. (Rok.); — prim. jempa?
  69. lẹn, m. = lenoba, BlKr.- DSv.
  70. lẹ̑n, lẹ́na, adj. träge, lässig, faul; len, da ga je zemlja žalostna, da smrdi, sehr faul, Cig.; l. tek, träger Lauf, Cig. (T.).
  71. lẹ́nast, adj. = len: lenoba lenasta, LjZv.
  72. lẹ́nati, -am, vb. impf. faulenzen, C.
  73. lẹ́nav, adj. träge, C.
  74. lẹnčè, -ę́ta, m. der Faulenzer, Cig., Jan., Zora.
  75. léndi, adv. = le-ondi, Z., jvzhŠt.
  76. lẹnè, -ę́ta, m. der Faulpelz, Jan., Mik.
  77. lẹ̑nəc, -nca, m. der Faulenzer, Trub., Valj. (Rad).
  78. leneš, m., C., pogl. lajnež.
  79. lẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lenariti, SlN.- C.
  80. lẹnílọ, n. = kačji lev, Z.; — prim. leniti se.
  81. lẹ́niti, -im, vb. impf. 1) l. koga, plündern, C.; — 2) l. se = dlako ali kožo menjati, sich mausen, sich häuten, C., Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
  82. lẹ́niti se, * -im se, vb. impf. faulenzen, Mur., Cig.
  83. lẹnìv, -íva, adj. träge, faul, Mur., Cig., Jan., Zora.
  84. lẹnívati, -am, vb. impf. faulenzen, Bes.
  85. lẹnı̑vəc, -vca, m. 1) der Faulenzer, Cig.; — 2) troprsti l., das dreizehige Faulthier (bradypus tridactylus), Erj. (Ž.).
  86. lẹnı̑vka, f. die Faulenzerin, Cig., Jan.
  87. lẹnívost, f. die Trägheit, die Faulheit, Mur., Cig., Jan.
  88. lẹnják, m. der Faulenzer, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  89. lę́nkovəc, -vca, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Medv. (Rok.).
  90. lẹnóba, f. die Trägheit, die Faulheit; lenobo pasti, faulenzen.
  91. lẹnóbən, -bna, adj. = len, Mur., Jan., vzhŠt.- C.
  92. lẹnóbiti se, * -ȏbim se, vb. impf. faulenzen, träge sein, M.
  93. lẹnȏbnež, m. der Faulenzer, Jan.
  94. lẹnȏbnica, f. die Faulenzerin, Cig., Jan.
  95. lẹnọ̑st, f. = lenoba, Dict.
  96. lę̑nov, adj. = lanen, ogr.- C.
  97. lẹnováti, -ȗjem, vb. impf. faulenzen, V.-Cig.
  98. lę̑novəc, -vca, m. = lanovec, lan, ki se ne preza, Mik.; der Winterlein, dessen Kapseln von der Sonnenhitze nicht gerne aufspringen, M., C., Z., Nov.
  99. lę̑nta, f. 1) die Landungsstätte, die "Lände", C.; — 2) das Ruder, Mur.; — prim. lentati.
  100. léntam, adv. iz le-ondi tam, Z., Jurč., jvzhŠt.

   62.001 62.101 62.201 62.301 62.401 62.501 62.601 62.701 62.801 62.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA