Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (62.401-62.500)

  1. lẹčı̑łnica, f. die Heilanstalt, Cig.
  2. lẹčílọ, n. das Heilmittel, Jan.
  3. lę́čišče, n. der Acker, auf dem Linsen angebaut waren, Cig., Jan.
  4. lẹčı̑təv, -tve, f. die Heilung, die ärztliche Behandlung, Jan.
  5. 1. lẹ́čiti, lẹ̑čim, vb. impf. heilen, curieren, Cig., Jan., nk.; l. koga, Cig.; l. koga mrzlice, jemandem das Fieber vertreiben, Cig.; — l. komu s čim, Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); l. ubogim ljudem, Levst. (Nauk); — l. se, medicinieren, Jan.; — l. se česa, sich etwas vom Halse schaffen, Cig.; — lečiti, mit Sympathiemitteln curieren, Notr.
  6. 2. lę́čiti, -im, vb. pf. = lekniti, zucken, C.
  7. lẹčívọ, n. der Heilstoff, Jan.
  8. lę̑čji, adj. Linsen-, M.
  9. lę̑čka, f. die Schlinge, Mik., kajk.- Valj.; lečko nastaviti pticam, ogr.- C.
  10. lečkaj, pron. indef. = ličkaj, bodikaj, vzhŠt.; etwas Geringes, Nichtiges, Hal.- C.
  11. lečkak, adj. = bodikak, gering, schlecht, C.
  12. lę́čnast, adj. = lečast, Cig.
  13. lę̑čnat, adj. voll Linsen, Linsen-, Cig.
  14. lę̑čnica, f. die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch.
  15. lẹ̑čnik, m. der Arzt, Cig., Jan., Slom., nk.
  16. lẹ̑čniški, adj. ärztlich, C.
  17. lẹ̑čništvọ, n. die Heilkunst, C.
  18. lę̑d, lę̑da, ledȗ, m. das Eis: led se dela, es bildet sich Eis; pl. ledovi, Eisschollen, C.; — na led je posajen = er ist in den Sack geschoben, Mur., Met.
  19. lę̑dast, adj. eisförmig, eisähnlich, Cig., Jan.
  20. lę̑dəc, -dca, m. der Krystall, V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  21. lę́deja, f. die Wade, zapŠt.- C.; — prim. rus. ljadveja, der Schenkel.
  22. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
  23. 2. lę̑dən, -dna, adj. Eis-, Cig., Jan.
  24. 3. lę́dən, -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
  25. ledę̑nast, adj. eisicht, Mur.
  26. ledę́nčək, -čka, m. der Eisapfel, Cig.
  27. ledę́nčica, f. die Eisbirn, Cig.; — die Glaskirsche, Z.
  28. ledę́nəc, -nca, m. 1) der Monat Jänner, C.; — 2) der Kandelzucker, Jan. (H.).
  29. ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
  30. ledeníca, f. 1) die Eisgrube, der Eiskeller; — 2) das Glatteis, Fr.- C.; — 3) die Glaskirsche, C.
  31. ledeník, m. 1) der Eisberg, Cig.; plaziti se po snežnikih in ledenikih, Erj. (Izb. sp.); prim. lednik; — 2) der Eisapfel, Cig.; — 3) der Eisschuh, M., C.; das Steigeisen, C.
  32. ledenína, f. 1) das Eisfeld, Mur.; — 2) = sladoled, Gefrorenes, Cig.
  33. ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
  34. ledenják, m. ein Hufnagel für eisige Wege, der Eisnagel, Cig.
  35. ledę́nka, f. die Hagelschloße, C.
  36. ledę̑nost, f. die Eisigkeit, M.
  37. ledę̑tina, f. 1) das Gefrorene, Jan., C.; — 2) die Sulze, Blc.-C.
  38. ledəvjè, n. die Lenden: okoli ledevja, ogr.- Cv. IV. 10.; prim. ledovje.
  39. 1. ledíca, f. das Gefrorene, Jan., C.
  40. 2. ledíca, f. = ledvica, Mur.
  41. 1. ledìč, -íča, m. kleines Eis, Bes.
  42. 2. ledìč, -íča, m. die Waldviehweide, C.
  43. lę́dija, f. die Wade, jvzhŠt., Kamnik ( Gor.)- C.; — pogl. ledeja.
  44. ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.
  45. ledínast, adj. unbebaut, mit Gras bewachsen, M.
  46. ledínica, f. 1) dem. ledina; kleiner Anger; l. pred hišo; — 2) lediníca, die Rasenerde, C.
  47. lę́dinja, f., C., pogl. ledija.
  48. ledı̑njak, m. der am Anger Wohnende, Fr.- C.
  49. ledı̑nski, adj. das Brachland, den Anger betreffend, M.
  50. ledı̑nščica, f. das Marienblümchen (bellis perennis), jvzhŠt.
  51. ledíšče, n. 1) das Eislager, das Eisfeld, Cig., Jan.; — 2) der Gefrierpunkt, der Eispunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  52. ledíti se, -ím se, vb. impf. zu Eis werden, Cig., Jan.
  53. lę́dje, f. pl. die Lenden, die Lendengegend am Körper, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Notr.
  54. lę́dje, n. die Lenden, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; tudi: pl. ledja, Cig., Jan.; vaša ledja imajo prepasana biti, Ev. (Rok.).
  55. 1. ledníca, f. die Eisgrube, der Eiskeller, Jan., M., DZ.
  56. 2. lę̑dnica, f. das Lendenbein, das Darmbein, Mur., Cig., Vod. (Bab.).
  57. 1. ledník, m. 1) der Gletscher, Jarn., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.); — 2) eine Steinart, Polj.; — 3) der Eismonat (Jänner), Mur.
  58. 2. lę̑dnik, m. eine Art Wicke (vicia): mala grašica v silju, ima bridko zrno in majhno stročje, C.; po ledniku kruh pogreni, Z.
  59. lednı̑ški, adj. Gletscher-: l. ulom, die Gletscherlawine, ledniška groblja ali griža, die Gletschermoräne, ledniška miza, der Gletschertisch, Cig. (T.).
  60. ledolòm, -lǫ́ma, m. der Eisbrecher, der Eisbock (an Brücken), Cig. (T.).
  61. ledolǫ́mən, -mna, adj. eisbrechend, Cig.
  62. ledosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Eishauer, Jan.
  63. lę́dovəc, -vca, m. der Eisspat, h. t.- Cig. (T.).
  64. ledǫ́vən, -vna, adj. Eis-: ledǫ̑vni toplomer, das Eiscalorimeter, Cig. (T.).
  65. lę́dovən, -vna, adj. Lenden-, C.
  66. ledovíšče, n. das Eisfeld, Jan. (H.).
  67. ledovı̑t, adj. eisig, Bes.; Do ledovitih mej sveta, Levst. (Zb. sp.).
  68. 1. ledǫ̑vje, n. coll. Eismassen.
  69. 2. ledovjè, n. die Lenden, die Lendengegend, Dict., Cig., Mik., vzhŠt., Gor.; ("ledavje", Trub., Krelj); tudi: lę́dovje, vzhŠt.; = pl. ledovja: opaši svoja ledovja, Dalm.; (— tudi: ledovje f. pl.: tvoje ledovje te bodo bolele, moje ledovje so polne beteža, Dalm.); — nam. ledəvje; prim. ledje.
  70. 1. ledvę̑n, adj. = ledę̑n, Habd.- Mik.
  71. 2. lę́dvən, -dvəna, adj. 1) Lenden-: lę̑dvena mišca, der Lendenmuskel, ledvena odvodnica, die Lendenarterie, ledveno vretence, der Lendenwirbel, Cig. (T.).
  72. 3. ledvę̑n, adj. l. koš, koš za seno, iz tankih, dolgih ledvic, ki so druga od druge po eden decimeter oddaljene, dno pa je iz trt, Dobrepolje ( Dol.).
  73. ledvę́nəc, -nca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig.; — iz rus.
  74. ledveníca, f., Z., die Niere, pl. ledvenice, die Nieren, Bes.
  75. 1. ledvíca, f. die Niere, pl. ledvice, die Nieren.
  76. 2. ledvíca, f. eine Art Ruthe, Dobrepolje ( Dol.).
  77. ledvíčast, adj. nierenförmig, Cig., Jan., Erj. (Min.).
  78. ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvı̑čna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.
  79. ledvı̑čnik, m. die Lendenwurz, Cig.
  80. ledvı̑čnjak, m. der Nephrit ( min.), Cig. (T.).
  81. lę́dvije, f. pl. = ledvice, die Nieren, Poh.
  82. lę̑g, m. die Brut: kokoši enega lega, Dol.
  83. lę́ga, f. das Liegen, Cig., Jan.; lena lega srečo bega, Npreg.- Cig., M.; lega mu dobro de, C.; — jabolka v lego dejati, abliegen lassen, Danj.- Mik.; — der Beischlaf, C.; nezakonska l., Dalm.; — 2) die Lage, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zemljepisna l., die geographische Lage, Jes.; — pri legi mi je, es ist mir gelegen, ich kann es leicht thun, C.; — die Schichte, die Lage, Cig., DZ.; — 3) die Lagerstätte, Mur.; močiti svojo lego s solzami, Dalm.; — 4) der Kragstein, V.-Cig.; — der Tragbaum = greda, Z.; — pl. lege, die Tragbäume für Fässer, Ljub.; die Lagerbäume auf dem Wirtschaftswagen, Notr.; die hängenden Tragbalken zur Transportierung von Bienenstöcken, Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Einschnitt, die Kerbe (der Zimmerleute), vzhŠt.- C.; — 6) das Gebrüte, Cig.; — 7) die Thierraçe, C.
  84. ləgȃk, -hkà, adj. = lahek, Cv.
  85. legālən, -lna, adj. postaven, zakonit, legal, Cig. (T.).
  86. legalizácija, f. ämtliche Gültigmachung, die Legalisierung, DZ.
  87. legȃt, m. 1) das Sprachrohr, Jan., Nov.; — 2) der Bienenfresser (merops apiaster), Cig., C., Erj. (Z.); — = legen, die Nachtschwalbe, Levst. (Nauk); dete vpije, kakor legat, DSv.; "neki ptič, ki poje, kakor kravji pastir trobi", Dramlje ( Št.)- Pjk. (Črt.).
  88. ləgáti, lážem, vb. impf. lügen: l. komu, jemanden belügen, Cig., Jan.; laže, kakor bi orehe trl (grizel, tolkel), er lügt ohne Scheu, Cig.; laže, da se kadi, da smrdi, da se megla dela, da sam sebi verjame, Met.; tudi: l. se, Cig., Jan.; rad se laže, jvzhŠt.; Ni sebi se ni drugim se ne laži, Str.
  89. lẹ́gati, -am, vb. impf. sich (wiederholt) legen, sich zu legen pflegen; vstajali so bolj trudni nego so legali, LjZv.; — praes. tudi: lẹ́žem, Raščica ( Dol.)- Levst. ( Glas.).
  90. ləgȃvəc, -vca, m. = lažnivec, Rez.- C.
  91. légen, -gę́na, m. die europäische Nachtschwalbe o. der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  92. legēnda, f. pobožna, čudežna pripovedka, die Legende.
  93. lę́gija, f. starorimsko vojaško krdelo (do 5000 mož), die Legion, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  94. legijōn, m., Cig., C., pogl. legija.
  95. legitīmən, -mna, adj. postaven, zakonit, legitim, Cig. (T.).
  96. léglọ, n. 1) das Lager des Wildes, das Nest, Cerovo ( GBrda), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) die Brut, das Geheck, Mur., Cig., Jan., Zora; leglo psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig., Jan., Mik.; dva mladička istega legla, LjZv.; — 3) fauler Mensch, Rib.- Mik.
  97. 1. lę́gniti, * lę̑gnem, vb. pf. sich legen, C.
  98. 2. legniti, -nem, vb. pf. eine Lüge aussprechen: kedar megne, tedaj legne, C.
  99. lę̑goma, adv. 1) liegend: l. bolovati, bettlägerig sein, Cig.; — 2) schichtweise, Cig.
  100. ləgóta, f. = lagota, Jan., C.; na legoti mi je, es ist mir bequem, C.; po legoti, leicht, bequem, C.

   61.901 62.001 62.101 62.201 62.301 62.401 62.501 62.601 62.701 62.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA