Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (62.201-62.300)

  1. lásiti, -im, vb. impf. ad izlasiti; ablösen bei einer Arbeit, Levst. (Rok.).
  2. lȃsje, n. coll. Haare: predivno l., Jurč.
  3. laskatati, -ačem, vb. impf., pogl. lesketati.
  4. laskȃtelj, m. der Schmeichler, Cig. (T.).
  5. láskati, -am, vb. impf. schmeicheln: l. komu, Cig. (T.); laskam si, ich schmeichle mir, C.; — l. se komu, jemandem schmeicheln, Jan., nk.; — hs., stsl.
  6. 1. láskav, adj. schmeichelhaft, Jan., Zora.
  7. 2. láskav, adj. leckerhaft, Jan.; wählerisch: krava je zelo laskava = izbirčna, LjZv.; — prim. laskrn.
  8. láskavəc, -vca, m. der Schmeichler, Z.
  9. láskavost, f. die Leckerhaftigkeit, Jan.
  10. láskovica, f. laskovice = lasaste cevi, Capillargefäße, Cig. (T.).
  11. lasnàt, -áta, adj. haarig, Mur., Cig.
  12. lasníca, f. 1) die Haarröhre, Jan.; das Capillargefäß, Cig.; — 2) der Haarwulst, die Haartour, V.-Cig.; — 3) der Fadenwurm, die Trichine (trichina spiralis), Erj. (Ž.); — 4) eine Art langes Gras, Rez.- C.
  13. lasníčən, -čna, adj. = kapilaren, Capillar-, Jan.
  14. lasníčnost, f. = kapilarnost, Cig., Jan.
  15. lasník, m. 1) = predenica, die Kleeseide, Dol.; — 2) = lasišče, Cig.
  16. lasnǫ̑ča, f. die Leichtigkeit, die Hurtigkeit, Jan. (H.).
  17. lásnost, f. die Flinkheit, Cig.
  18. lasoplèt, -plę́ta, m. der Damenfriseur, Cig., Jan.
  19. lasovı̑t, adj. = kapilaren, Capillar-, Jan. (H.).
  20. lasovı̑tost, f. = kapilarnost, Jan. (H.), Sen. (Fiz.).
  21. 1. lȃst, -ı̑, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.- Valj. (Rad); — nam. vlast.
  22. 2. lȃst, -ı̑, f. die Gemächlichkeit, die Muße, C.; — prim. hs. last, f. die Leichtigkeit.
  23. lástava, f. polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa (znamenje, čegava je ovca), Vrsno- Erj. (Torb.).
  24. lástavica, f., Cig., pogl. lastovica.
  25. lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.- Štrek. (Let.).
  26. lastíłən, -łna, adj. zueignend, possessiv, ( gramm.) Jan.
  27. lastína, f. das Eigenthum, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; svojo lastino razdeliti, Škrinj.; tuja l. mu je sveta, LjZv.; kraljeve lastine, die Domänen, Cig.; — was zum Grunde hinzuerworben ist, die Ueberlandgründe, Cig., Svet. (Rok.).
  28. lastı̑nəc, -nca, m. ehemals: der servitutsberechtigte Unterthan einer Herrschaft, Z.; der Freisaße, Dol.- Z.
  29. lastı̑njak, m. der Eigenthümer, Mur.
  30. lastı̑nski, adj. das Eigenthum betreffend: lastinska pravica, das Eigenthumsrecht, Cig.
  31. lastı̑nstvọ, n. das Eigenthum, Cig., Jan., ogr.- M.
  32. lastı̑t, adj. eigentlich, Cig. (T.).
  33. lastíti, -ím, vb. impf. l. si kaj, sich etwas zueignen, auf etwas Anspruch machen, Mur., Cig., Jan., nk.; — l. se česa, etwas als Eigenthum ansprechen, Cig., Svet. (Rok.), Navr. (Let.), Polj.; l. se koga, sich an jemanden halten: deček se le mene lasti, Polj.
  34. lastívən, -vna, adj. eigen, ogr.- M.; žene podložne bodite lastivnim možem, ogr.- Valj. (Rad); l. gospod, sein eigener Herr, ogr.
  35. lastníca, f. die Eigenthümerin.
  36. lastnı̑ja, f. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig., Jan., ZgD., nk.
  37. lastník, m. der Eigenthümer.
  38. lastnína, f. das Eigenthum; zasebna l., das Privateigenthum, Cig.; — = lastina, die Ueberlandgründe, Ig, Železniki ( Gor.).
  39. lastnı̑nəc, -nca, m. = lastnik, Levst. (Zb. sp.).
  40. lastnı̑nski, adj. Eigenthums-; lastninska stvar, das Eigenthumsobject, Levst. (Pril.).
  41. lastnı̑nstvọ, n. das Eigenthum: lastninstvu nevaren, für die Sicherheit des Eigenthums gefährlich, DZ.
  42. lastnı̑štvọ, n. die Eigenthümerschaft, die Inhabung, Nov., nk.; l. kakega časnika, nk.
  43. lastnóba, f. die Eigenheit, Mur.
  44. lastnọ̑st, f. die Eigenschaft; božje lastnosti, die Eigenschaften Gottes.
  45. lastnovǫ́ljən, -ljna, adj. eigenwillig, Cig.
  46. lástovčən, -čna, adj. Schwalben-, Štrek.
  47. lástovčjak, m. der Schwalbenmist, Z.
  48. lástovčnjak, m. = lastovčjak, Cig.
  49. lástovica, f. die Schwalbe; lastovice, Spaltschnäbler (fissirostres), Erj. (Ž.); domača ali kmetska l., die Rauch- oder Dorfschwalbe (hirundo rustica), Erj. (Ž.); = črna l., Cig.; hišna ali mestna l., die Haus- oder Fensterschwalbe (hirundo urbica), Erj. (Ž.); — morska l. (neka riba): der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Ž.), Lovrana- Erj. (Torb.).
  50. lástovičən, -čna, adj. = lastovičji, Guts., Cig.; lastovično gnezdo, Dalm.
  51. lástovičica, f. das Schellkraut (chelidonium majus), Cig.
  52. lástovičjak, m. der Schwalbenkoth, Cig., Jan.
  53. lástovičji, adj. Schwalben-, Mur., Jan.
  54. lastovı̑t, adj. eigenthümlich, Mur., Cig. (T.); — lastovito mesto = neko mesto, Prip.- Mik.
  55. lastovítən, -tna, adj. = lastovit, Mur., Jan.
  56. lastovı̑tost, f. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig. (T.), DZ., kajk.- Valj. (Rad).
  57. lástovjak, m. der Schwalbenmist, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  58. lástovka, f. = lastovica.
  59. lasúlja, f. die Perücke, Cig., Jan., C.
  60. lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.
  61. laščə̀c, -čəcà, m. die Zecke (ixodes ricinus), Lašče- Erj. (Torb., Ž.); drži se me kakor laščəc, Jurč.; — prim. loščec.
  62. lȃška, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
  63. lȃškica, f. die Sonnenrose (helianthus tuberosus), Štrek.
  64. lȃšta, f. die Leiste; — iz nem.
  65. lȃštica, f. dem. lašta.
  66. lȃštnik, m. der Leistenhobel, Cig.
  67. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
  68. lȃt, latı̑, f. = lat 3), Ip.- Erj. (Torb.).
  69. láta, f. die Latte; late, die Querbalken bei Garbenharfen, M., C.; — iz nem.
  70. lȃtast, adj. rispenförmig, Cig.
  71. látati, -am, vb. impf. belatten, Cig.; = late s klini pribijati, C.; latáti, Cirk.- Baud.
  72. látati se, -am se, vb. impf. ad lotiti se; l. se česa, etwas unternehmen, sich einer Sache annehmen, befleißigen, Cig., C.; — nam. lačati se.
  73. lȃtəc, -tca, m. dem. lat, m., Mur.
  74. látəvca, f. = latvica.
  75. latíca, f. der Maiskolben: koruzna l., Ip.- Erj. (Torb.).
  76. latìč, -íča, m. dem. lat, m.; das Rispchen: proso zasliši mlatiče, pa skoči v latiče, M.
  77. 1. latína, f. = lat m. 1), die Rispe, Cig., C., Burg.
  78. 2. latína, f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.
  79. latı̑nčevati, -ujem, vb. impf. povsod latinščino štuliti, lateineln, Cig.
  80. latínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. latinisieren, Cig.
  81. latı̑nəc, -nca, m. der Lateiner, Cig.
  82. latı̑nica, f. die Lateinschrift, nk.
  83. latíniti, -ı̑nim, vb. impf. latinisieren, nk.; — ins Latein übersetzen, nk.
  84. latinīzəm, -zma, m. latinčevanje, der Latinismus, Cig.
  85. latı̑nski, adj. lateinisch.
  86. latı̑nščina, f. die lateinische Sprache.
  87. látiti, -im, vb. impf. belatten: streho l., C.
  88. 1. latíti se, -ím se, vb. impf. in Rispen schießen, Cig.
  89. 2. látiti se, -im se, vb. pf. = lotiti se, C., Lašče- Levst. (Rok.).
  90. latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.
  91. lȃtkati, -am, vb. impf. eine Aehrennachlese halten, Mik. (Et.).
  92. lȃtki, m. pl. die Waden, Guts., Pohl., Mur., Met.
  93. lȃtnat, adj. rispenreich, ährenreich, Nov.
  94. latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
  95. latnják, m. 1) der Lattennagel, C.; — 2) der Lattenbohrer, ogr.- C.
  96. latov, m. der Ueberreiter (Finanzwächter), Mik. (Et.); — prim. magy. látó, Mik. (Et.).
  97. latováti se, -ȗjem se, vb. impf. in Rispen, Aehren schießen, Mur., Cig., C.
  98. látovca, f., pogl. latevca, latvica.
  99. látovəc, -vca, m. der Lattennagel, Cig.
  100. latǫ́vina, f. entkörnter Maiskolben, Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).

   61.701 61.801 61.901 62.001 62.101 62.201 62.301 62.401 62.501 62.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA