Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (62.101-62.200)

  1. lākovəc, -vca, m. die Gummilack-Schildlaus (coccus lacca), Erj. (Ž.).
  2. lákovən, -vna, adj., Jarn., Vrtov.; pogl. lakomen.
  3. lákovnica, f., Mik., Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), BlKr.; (lakonca, Mik., jvzhŠt.); pogl. lakomnica 2).
  4. lȃkši, adj. compar., nam. lažji, M., jvzhŠt.
  5. lakúša, f. ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
  6. lálok, m. 1) die Halswamme, Cig., Jan., Mik.; — 2) pl. laloki, = laloke, der Mund, das Maul, ogr.- M.
  7. láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
  8. lálovka, f., C., Valj. (Rad); pogl. laloka.
  9. lāma, f. das Schafkameel oder Lama (auchenia lama), divja l. = gvanako (auchenia guanaco), Erj. (Ž.).
  10. lamáč, m. der Brecher, C.
  11. lȃmanje, n. das Brechen; l. kruha, ogr.- Valj. (Rad).
  12. lámas, m. ime psu, kajk.- Valj. (Rad).
  13. lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.- Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — ( pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.- Valj. (Rad).
  14. lamentácija, f. die Klage, das Klagelied, die Lamentation.
  15. làmp, lámpa, m. = vamp, Mur., vzhŠt.
  16. 1. lámpa, f. die Lefze, die Lippe, ogr.- C.; pl. lampe, der Rachen, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lapa, lapati, C.
  17. 2. lȃmpa, f. = svetilnica, die Lampe; — iz nem.
  18. lampáč, m. = vampež, vzhŠt.
  19. lámpast, adj. = vampast, C., vzhŠt.
  20. lampaš, m. = 2. lampa, C.
  21. 1. lámpica, f. dem. 1. lampa; die Lippe, C.
  22. 2. lȃmpica, f. dem. 2. lampa.
  23. lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).
  24. lancíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pohajati, GBrda.
  25. lȃnča, f. die Lanze, Meg., Dict., Dalm.; (lonča, Alas.); — prim. nem. Lanze, lat. lancea.
  26. lȃnčək, -čka, m. dem. lanec; das Kettchen, C.
  27. lȃnčən, -čna, adj. Ketten-: lančna številka, die Kettenrechnung, Jan.
  28. lȃnčič, m. dem. lanec = lanček, Cig.
  29. lȃnčnica, f. die Kettenkugel, Cig.; — črta l., die Kettenlinie, Cig.
  30. lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
  31. lanę̑n, adj. Lein-, Flachs-, leinen; lanene glavice; laneno seme, olje; lanena pogača, der Leinkuchen, Cig., Jan.
  32. lanenína, f. die Flachsware, C., DZ.; človek se oblači z lanenino, Vrtov. (Km. k.).
  33. lanenják, m. eine Leingattung, C.
  34. lanenji, adj. = lanski, C.
  35. láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
  36. lȃnič, m. der Frauenflachs (linaria vulgaris), Josch.
  37. lánika, adv. = lani, C.
  38. 1. lanína, f. was vom vorigen Jahre ist, Mur.; z. B. die vorjährige Ernte, Z.
  39. 2. lanína, f. was von Flachs ist, Linnen, C., M.
  40. laníšče, n. der Acker, auf dem Lein gewachsen.
  41. laníščən, -ščna, adj. kar na lanišču raste: lanı̑ščna repa, C.
  42. lanı̑ščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.- Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.- Valj. (Rad).
  43. lánišnji, adj. = lanski, C.
  44. laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.- C.
  45. lániti, lȃnem, vb. pf. aufbellen, C., Z.; — grob anfahren, kaj si lanil na me? Vrsno, Krn- Erj. (Torb.).
  46. lȃnjəc, -njca, m. der Damhirsch (cervus dama), Jan., Erj. (Ž.).
  47. lánjski, adj. vorjährig; lanjsko leto, im vergangenen Jahre; maram zanj, kakor za lanjski sneg, ich kümmere mich ganz und gar nicht um ihn.
  48. lȃnjščak, m. ein im vorigen Jahre geworfenes Thier, Št.; vorjähriges Schaf, vorjähriger Hase, C.; vorjähriger Ochs, Z.; — vorjähriger Wein, SlGor.- C.
  49. lánjščina, f. etwas Vorjähriges, C.; die vorjährige Ernte, Z.
  50. lánjšnji, adj. = lanjski, ogr.- C.
  51. lánovəc, -vca, m. lan, ki se ne preza, Z.; (lanjevec) Cig.
  52. lanož, m. die Trüffel, C.; — prim. češ. lanyž.
  53. lánski, adj. = lanjski.
  54. lantína, f. die Segelstange, Mur., Cig.; — prim. it. l'antenna.
  55. làp, lápa, m. 1) der Rachen, der Schlund, C.; — 2) ribji l., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.).
  56. 1. lápa, f. 1) das Maul, das Mundstück, C., Danj.- M.; nav. pl. lape, das Maul, Mur.- Cig., C., vzhŠt.; das Hundsmaul, Npes.-Vraz; das Wolfsmaul: Volk odpre lape, Danj. (Posv. p.); — 3) das Plappermaul, C.
  57. 2. lapa, f. die Pfote, Jarn., Mik., Vrt., LjZv.; — stsl.
  58. lapàn, -ána, m. 1) das Wurstmaul, Pot.- Cig., Jan., M., C.; — 2) der Schwätzer, C.
  59. lápast, adj. schwatzhaft, C.
  60. lápati, -am, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Jarn., C., Z.; — 2) schwatzen, ein loses Maul haben, C.
  61. lápav, adj. ein loses Maul habend, C.
  62. lápavəc, -vca, m. ein Mensch, der ein loses Maul hat, C.; der Plauscher, C., Trst. (Let.).
  63. lapȃvs, m. = lapavec, C.
  64. lapȃvsati, -am, vb. impf. = labrati, lapati 2), C.
  65. lapət, -pta, m. der Grundantheil, ogr.- C.
  66. lápica, f. dem. 2. lapa, das Tätzchen, Let.
  67. lápiti, -im, vb. impf. = lapati 1), Z., Jan. (H.).
  68. lȃpman, m. = lapan, C.
  69. lápniti, lȃpnem, vb. pf. 1) mit dem Maul nach etwas haschen, Z.; — 2) mit etwas herausplatzen, C.
  70. lapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plappern, Mik. (Et.).
  71. lapótəc, -tca, m. der Plauderer, Jan. (H.).
  72. lȃpta, f. = latva, lata, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
  73. 1. lȃptati, -am, vb. impf. latten, Mur., C.
  74. 2. laptáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, C.; gierig trinken (vom Hunde), Z.
  75. lȃptovəc, -vca, m. der Lattennagel, M.
  76. lapúča, f., Rez.- C., Glas., pogl. lopuča.
  77. lapúh, m. der Huflattich (tussilago farfara); — zajčji l., der Mauersalat (mycelis muralis), Medv. (Rok.); — prim. lopuh; — planinski l., der Drüsengriffel (adenostyles alpina), Junska dol. (Kor.)- Josch.
  78. lapȗs, m. = lapavs, C.
  79. lapȗšček, -čka, m. dem. lapušek, = lapuh, Cig., Strp.
  80. lapȗšək, m. dem. lapuh, = lapuh, Cig.
  81. lapȗšje, n. coll. = lapuh, M.
  82. lapušnják, m. der Schwätzer, C.; — prim. lapus.
  83. lȃs, lȃsa, lasȗ, m. 1) das (einzelne) Haupthaar; za l. ne odjenjati, kein Haar breit weichen; ni za l. boljši, er ist um kein Haar besser, Cig.; lasje mu po koncu stoje, die Haare stehen ihm zuberge; dolgi lasje, kratka pamet, Npreg.- Levst. (Zb. sp.); lasje mi gredo z glave, ich verliere Haare; lase si puliti, sich die Haare raufen; vino mu gre v lase, dobil ga je v lase, der Wein steigt ihm zu Kopfe; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; — 2) gospenji lasje, das Frauenhaar (adiantum), Dict.; — Marije device lasje, das Forchgras (poa annua), Cig., Jan.; — žabji las, der Wasserstern (callitriche), Cig.; — nam. vlas.
  84. lȃs, -ı̑, f. dolga ranta, na kateri stoje streharji, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. 2. laz.
  85. lasaníca, f. das lange Rosshaar, Guts.
  86. lasȃnje, n. das Zerren, Zausen (bei den Haaren).
  87. lȃsast, adj. haaricht, haarförmig, Mur., Cig., Jan.; lasasta cevčica, das Haarröhrchen, Cig. (T.); lasaste cevi, die Capillargefäße, Cig. (T.); lasasto zlato, das Haargold, Cig.
  88. lasàt, -áta, adj. haarig, behaart, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); lasata rastlina, die Haarpflanze, Cig.; — lasata zvezda, der Komet, Dict.- Mik.; — stark behaart: lasata glava, Zv.
  89. lasáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, bei den Haaren nehmen und beuteln; l. se, sich in den Haaren liegen; — 2) lásati, nečisto kositi, Gor.; prim. kosmatati.
  90. lasatíca, f. lasatice, Haargefäße, Cig. (T.).
  91. lȃsčast, adj. behaart, Cig.
  92. lȃsčək, m. dem. lasec; das Härchen; — pl. lasčki, die Kleeseide (cuscuta europaea), Dol.
  93. lȃsəc, -sca, m. dem. las; das Härchen; — lasci device Marije, das Frauenhaar (adiantum capillus Veneris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  94. lȃsək, -ska, m. = lasec; device Marije laski, das Rispengras (poa annua), Medv. (Rok.).
  95. lasək, -ska, adj. wohllüstig: laski možje, Jsvkr.; — prim. laskrn (?).
  96. 1. lȃsən, -sna, adj. Haar-; lasna igla, Zv.; lasna ključica, die Haarnadel, Cig.
  97. 2. lasən, -sna, adj. flink, Dol.- Cig.; — prim. hs. lasan, leicht.
  98. lasę́nka, f. die Perücke, Cig.
  99. lásica, f. = podlasica, das Wiesel, Mur., Jan.
  100. lasíšče, n. der Haarboden, Jan.

   61.601 61.701 61.801 61.901 62.001 62.101 62.201 62.301 62.401 62.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA