Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (6.201-6.300)

  1. brísalica, f. = brisača, M.
  2. brisȃłnica, f. = brisáča, Cig., M.
  3. brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).
  4. brísanje, n. das Wischen.
  5. brísati, brı̑šem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
  6. brísavica, f. = veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planinskih goščav, Glas.
  7. brisȃvka, f. das Abwischtuch, das Handtuch, Mur., Cig., Jan.; der Wischlappen, Kr.- Valj. (Rad).
  8. brı̑slja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Kras, Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.
  9. brı̑sljica, f. dem. brislja; der Wischfetzen, Polj.
  10. bríšəlj, -šlja, m. der Wisch, C.
  11. brìšt, bríšta, m. iz nem. Frist; pogl. rok.
  12. brı̑tbar, -rja, m. = brivec, Meg., Hip. (Orb.).
  13. brítək, -tka, adj., pogl. bridek.
  14. brı̑təv, -tve, f. 1) = britva; — 2) = brijenje, das Mausen, Cig.
  15. brı̑təvca, f. dem. britev.
  16. bríti, brı̑jem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.- Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
  17. britína, f. das beim Mausen ausfallende Haar, Cig.
  18. brítje, n. das Rasieren.
  19. brı̑tof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.
  20. brı̑tva, f. 1) das Rasiermesser; — 2) ein schließbares Messer, Cig., C.
  21. brı̑tvar, -arja, m. der Rasiermesserschmied, der Rasiermesserverkäufer, Cig.
  22. brı̑tvən, -vəna, adj. Rassiermesser-: britveni tok, das Rasiermesserfutteral, Habd.
  23. brı̑tvənica, f. die Rasiermesserscheide, Cig.
  24. brı̑tvica, f. 1) dem. britva; — 2) das Schnappmesser, das Taschenmesser, Jarn., Cig., Dol.
  25. britvíšče, n. das Rasiermesserheft, C.
  26. brı̑tvọ, n., Danj.- Mik.; pogl. britva 1).
  27. brívčev, adj. des Barbiers.
  28. brivəc, -vca, m. der Barbier; tudi: brı̑vəc.
  29. brívka, f. die Barbierin.
  30. brívski, adj. Barbier-: b. pomagač, der Barbiergehilfe, Cig.
  31. brı̑vstvọ, n. die Barbierkunst, Cig.
  32. brízga, f. die Mauerschwalbe, der Segler, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  33. brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).
  34. brízgalica, f. 1) die Feuerspritze, Slom.- C.; ročna b., die Handspritze, Jan.; die Klystierspritze (= bzikalica), C.
  35. brizgȃłnica, f. die Spritze, Jan., Cig., Levst. (Nauk).
  36. brízganje, n. das Spritzen, Cig.
  37. brízgati, brı̑zgam, vb. impf. 1) spritzen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); strup v koga brizgati, — ZgD.; — 2) gellend pfeifen, ( z. B. durch die Finger, an einem Eichelkelch u. dgl.) C.; — prim. brlizgati.
  38. brízgavəc, -vca, m. 1) kdor brizga; — brizgavci, die Sternwürmer (holothuridea) Erj. (Z.); — 2) schlechter Wein, SlN.
  39. brizgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) spritzeln, C.; patscheln, po vodi b., C.; — 2) pfeifen, C.
  40. brı̑zglja, f. die Spritze; gasilna b., die Feuerspritze, Cig.; b. klistirka, die Klystierspritze, DZ.
  41. brizgljáti, -ȃm, vb. impf. spritzeln, spritzen, Cig.
  42. brízgniti, brı̑zgnem, vb. pf. 1) spritzen, C.; — 2) einen gellenden Pfiff thun, C.
  43. brizgúljiti, -ȗljim, vb. impf. pfeifen, C.
  44. brízniti, brı̑znem, vb. pf., C., pogl. brizgniti.
  45. bríža, f. die Graupe (= babje pšeno, sodrag), Koborid, Bolc- Erj. (Torb.).
  46. brížati, -ím, vb. impf. pfeifen: veter briži, C.
  47. bríždžati, -ím, vb. impf. = brizgati, spritzen: mleko iz vimena briždži, C.
  48. brížən, -žna, adj. sorgsam, Erj. (Som.), nk.; brižna mati, LjZv.; — hs.
  49. brižljìv, -íva, adj. = brižen: brižljivi spredniki, LjZv.
  50. brjàn, -ána, m. Hügelbewohner, Erj. (Torb.).
  51. brjȗzga, f. der schmelzende Schnee auf den Straßen, Rib.- Mik.
  52. 1. bȓk, m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden ( z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  53. 2. bȓk, m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.
  54. 1. bŕka, f. 1) ime ovci ( Z.), ali kobili, kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
  55. 2. bŕka, f. eine Sache von geringem Werte, etwas Schlechtes, Verworfenes, Mur., Z.; ein unansehnlicher Besitz, C.
  56. brkáč, m. der Schnurrbärtige, Cig., C.; som brkač, LjZv.
  57. bŕkalice, f. pl. volku podobna igrača, ki daje brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvce, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  58. brkȃnəc, -nca, m., pl. brkanci, iz oblatovja izluščeni orehi, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. 1. brkati.
  59. brkarı̑ja, f. = brkljarija, M.; tudi pl. brkarije, Jarn.
  60. bȓkast, adj. schnurrbärtig.
  61. brkáš, m. der Schnurrbärtige, SlN.
  62. brkàt, -áta, adj. schnurrbärtig, Mur., Cig.; bila sta obrita, ali brkata, Navr. (Let.).
  63. 1. bŕkati, bȓkam, vb. impf. 1) stoßen, schnellen, weg schnellen: z nogo kaj b., C., M., Z.; — scharren, kratzen: kure brkajo, C., M., Z.; stöbern, Cig.; — 2) orehe b., luščiti iz oblatovja, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) hetzen, reizen, C.; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SlN.; — prim. brcati.
  64. 2. bŕkati, bȓkam, vb. impf. igrati z brkalicami, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  65. brkatíca, f. ptice brkatice, Bartvögel, Cig. (T.).
  66. bŕkavica, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), Pjk. (Črt.).
  67. brkȃvka, f. die Ratsche, Dict., C., Mik.; — prim. 2. brkati.
  68. bȓkəc, -kca, m. die Handlung des Schnellens, der Schneller, Jarn.
  69. bŕkəlj, -klja, m. 1) der Halszapfen der Schweine: svinja ima brklje, C.; — 2) der Stumpf, der Knorren, C.; — 3) der Fuß ( zaničlj.): stopiti komu na brklje, jemandem auf die Pfote treten, Cig.; — prim. 1. brk.
  70. bȓkež, m. der Schnurrbärtige, Z.
  71. bŕkle, -ę́ta, n. das Fässchen, Z., Št.
  72. bŕklič, m. = brkle, C., Valj. (Rad).
  73. 1. bȓklja, f. 1) = brkelj 2), Z.; — 2) pl. brklje, = brke, brki (bolj v zaničlj. pomenu), Mur., Met., Dol.
  74. 2. bȓklja, f. ein Spielzeug (gumb na vrvci, ki brni), Gor.; — prim. brnklja.
  75. brkljáča, f. ein knorriger Stock oder Ast, C.
  76. bȓkljaj, m. der Schneller, der Stieber, Jan.
  77. brkljȃnje, n. das Herumstöbern.
  78. brkljarı̑ja, f. 1) das Gerümpel, der Plunder; — 2) = homatija: idita nekaj časa služit, da se ta brkljarija nekoliko poleže, Andr.
  79. brkljárnica, f. die Rumpelkammer, Cig.
  80. bŕkljast, adj. mit Stümpfen, Knorren versehen: brkljasto drevo, Fr.- C.
  81. brkljastíca, f. "svinja, če ima brklje", C.
  82. brkljàt, -áta, adj. = brkljast, nicht glatt behauen: brkljato drevo, C., Z.
  83. brkljáti, -ȃm, vb. impf. stöbern; po temi b.; — ungeschickt in den Tag hinein etwas thun, Dict., M.
  84. brkljȃvka, f. der Kreisel, C.; — prim. 2. brkati.
  85. brklję̑vje, n. coll. die Stümpfe an abgeästeten Bäumen, C.; das Stummelwerk, C.; — das Gerümpel, Savinska dol.
  86. bȓkljež, m. ungeschickter Mensch, M.
  87. bȓkljica, f. der Brummkreisel, Jan.
  88. 1. bŕkniti, bȓknem, vb. pf. = brcniti; ausschlagen, M., Met.; schnellen, Jarn.; wegstoßen, M., C., Dol.
  89. 2. bŕkniti, bȓknem, vb. pf. = tekniti: nič mu ne brkne, Gor.- Mik.
  90. brkolı̑n, m. der Zwerg, C.; — prim. frkolin, mrgolin.
  91. brkolı̑nəc, -nca, m. dem. brkolin, 1) der Zwerg, C.; — 2) ein kleines Thier, C.
  92. brkǫ̑nčica, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), Z., C.; — (primula carniolica), Robič ( Nkol.).
  93. brlè, -ę́ta, m. der Blödsichtige, C.
  94. brlẹ̑nje, n. 1) schwaches Leuchten, schwaches Schimmern; — 2) blödsichtiges Schauen, M.
  95. 1. brlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) flimmern, schwach schimmern, matt brennen: luč brli; — 2) schlecht sehen, mit blöden Augen schauen, Mur., Cig., M., C.
  96. 2. brlẹ́ti, -ím, vb. impf. = brneti, ratschen, Koborid ( Goriš.)- Erj. (Torb.); sausen: brljica brli, Solkan- Erj. (Torb.).
  97. brlẹ̑vka, f. die Ratsche, Koborid- Erj. (Torb.).
  98. 1. bȓlez, m. = brglez, Mik.
  99. 2. bȓlez, m. der Kreisel, Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.).
  100. bȓlež, m. blödsichtiges Pferd, C.

   5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA