Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (62.001-62.100)

  1. lahkomı̑slije, n. der Leichtsinn, Cig. (T.).
  2. lahkomı̑šljen, adj. = lahkomiseln, leichtsinnig, Cv.; (govori se sploh tako).
  3. lahkonòg, -nǫ́ga, adj. leichtfüßig, Cig., Jan., nk.
  4. lahkopèt, -pę́ta, adj. leichtfüßig, Z.
  5. lahkọ̑st, f., Mur., Cig., Jan., pogl. lehkost.
  6. lahkot-, pogl. lehkot-.
  7. lahkoȗmje, n. = lahkomiselnost, Zv.
  8. láhkovəc, -vca, m. = lahki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.
  9. lahkožìv, -žíva, adj. leichtlebig, leichtsinnig, C.
  10. lahkožı̑včək, -čka, m. dem. lahkoživec, LjZv.
  11. lahkožı̑vəc, -vca, m. ein leichtsinnig, ohne Sorgen lebender Mensch, Cig., Jan., nk.
  12. lahkožívən, -vna, adj. leichtlebig, leichtsinnig lebend, Jan.
  13. lahkožı̑vka, f. leichtsinnig, flott lebendes Weib, Jan.
  14. lahkožívost, f. die Leichtlebigkeit, C.
  15. lahkožı̑vstvọ, n. das leichtsinnige, sorglose Leben, C.
  16. lahnák, m., Polj., Cirk.- Baud., pogl. lehnjak.
  17. láhnost, f., Mur., Cig., pogl. lehnost.
  18. lahnóta, f., Mur., pogl. lehnota.
  19. lahnótən, -tna, adj., Mur., pogl. lehnoten.
  20. lahǫ̑n, m. der es mit der italianisierenden Partei hält, C.
  21. lahǫ́vən, -vna, adj., pogl. lehoven.
  22. lȃj, m. das Gebell, Mur., Cig., Jan., Met., Nov.
  23. lája, f. das Gebell, Valj. (Rad); lajo gnati, bellen, Danj.- M.; lesena laja terilj, Danj. (Posv. p.).
  24. lajáč, m. der Präriewolf (canis latrans), Erj. (Ž.).
  25. lajálọ, n. der Keifer, Cig.
  26. lȃjanje, n. das Bellen.
  27. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
  28. lájav, adj. zum Bellen geneigt, M.; — zum Keifen, Schmälen geneigt, Cig., Jan., BlKr.- M.; lajava usta, ein freches Maul, Cig.; lajavi posli, Trub.
  29. lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.- M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.
  30. lájavka, f. die Bellerin, M.; — die Keiferin, Dict.- Mik.
  31. lȃjavt, m. der Keifer, Cig.
  32. lȃjba, f. nekaka čorba, BlKr.
  33. lȃjbati, -am, vb. impf. schlampen, schlampend essen, BlKr.
  34. lȃjbič, m. die Weste, Jan., Zora; — iz nem. "Leibchen".
  35. lajdən, -dna, m. der Abort, Cirk.- Baud.
  36. lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).
  37. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
  38. lājik, m. der Laie, Cig.; — prim. lat. laicus.
  39. lājištvọ, n. die Laienschaft, die Laien: omikano l., Cv.
  40. lȃjna, f. 1) die Leier, der Leierkasten, Dict., Cig., Jan., Štrek.; = pl. lajne, Jarn., Mur.; — eine schlechte Rede, C.; — 2) eine liederliche Weibsperson, die Schlampe, Cig., Jan.; — prim. bav. leiren, leie'n, f., Levst. (Rok.).
  41. lȃjnanje, n. 1) das Leiern; — 2) das Herumstreichen, Slom.
  42. lájnast, adj. dreckig, voll Unrath, Cig.
  43. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
  44. lȃjnavəc, -vca, m. der Leierer, Mur., Cig.
  45. lȃjnəc, -nca, m. = lȃjnež, ogr.- C.
  46. lȃjnež, m. der Wasserschierling (cicuta virosa), Cig., Jan.
  47. lȃjnje, n. coll. Excremente, BlKr.- Mik.
  48. lájnọ, n. der Koth, die Excremente, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Rib.- Mik., Ščav.- C.; golobje, kravje l., Dalm.
  49. lȃjnovje, n. = lajnje, ogr.- C.
  50. lȃjsa, f. = lajdra, Dol.
  51. lajsíka, f. = lajdra, Dol.
  52. lȃjšati, -am, vb. impf. erleichtern; — lindern.
  53. lajšȃva, f. Erleichterung, Linderung, Jan.
  54. lajšílọ, n. das Milderungsmittel, Jan. (H.).
  55. lȃjt, m. sodček držeč štiri do devet veder, BlKr.; — prim. lajta.
  56. lȃjta, f. ein Fass für trockene Gegenstände, (Getreide, Kalk, udgl.), die Leite; — iz nem.
  57. lȃjtica, f. dem. lajta.
  58. lȃjtič, m. dem. lajt; sodček držeč dve do pet veder, BlKr.
  59. lājtnant, m. poročnik, der Lieutenant.
  60. lāk, m. der Lack, Cig., Jan., Cig. (T.).
  61. lakāj, m. strežaj, der Lakai, Jan. (H.).
  62. lakājəc, -jca, m. = lakaj, jvzhŠt.
  63. lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
  64. lakȃt, -ktı̑, (-htı̑), f. = lakat, m., Met., Gor.; nav. le pl. lahtı̑ (lehtı̑); prim. lakat, m.
  65. lákati, -am, vb. impf. 1) hungern, Savinska dol.; — gierig sein, ogr.- Let., SlN.- C.; — 2) laka me, es sicht mich an, Mur.; es reizt mich, Z.; — 3) hungern lassen: čebele l., Gol.
  66. lákav, adj. hungrig, C.
  67. lakə̀t, -ktà, m., ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), kajk.- Valj. (Rad); pogl. lakȃt, m.
  68. lákətən, -tna, adj. Ellbogen-, Jan.; — Ellen-: lakətna mera, das Ellenmaß, Cig.
  69. lākmus, m. modro barvilo, der Lackmus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  70. lākmusov, adj. Lackmus-: lakmusov papir, Lackmuspapier, Cig. (T.); lakmusova barva, Tuš. (B.).
  71. láknast, adj. = vlaknast, Cig., Zv.
  72. lákniti, lȃknem, vb. pf. hungrig werden, Mik.
  73. láknọ, n. = vlakno, Mur., Cig., Jan., C.
  74. lákom, adj. 1) gierig, lüstern, Dict., Jan., Mik., Vrt.; — habgierig, Jan., M.; — 2) l. biti, begehrt sein, Absatz finden, Jan.; tako blago je zdaj lakomo, Z.
  75. lákomčək, -čka, m. der Trichter, Jan.
  76. lákoməc, -mca, m. 1) ein habgieriger Mensch, Jan., Krelj; — 2) = lakomnica, das Gießschaff, Cig.
  77. lákomən, -mna, adj. 1) gierig, habgierig; l. česa, na kaj; l. biti na denar; — 2) = lakom 2): to blago je zelo lakomno, Ig.
  78. lákomica, f. = lakomnica 2), Mur.
  79. lakomı̑ja, f. die Habsucht, C., Krelj.
  80. lákomiti, -im, vb. impf. = lakomen biti, Vrt.; l. po čem, C.
  81. lákomka, f. die Habsüchtige, Vrt.
  82. lakomnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lakomen biti, Cig.
  83. lákomnež, m. der Habsüchtige.
  84. lákomnica, f. 1) die Habsüchtige, Jan., M.; — 2) das Trichterschaff, das Gießschaff, Cig., Jan., C., M., Valj. (Rad), Rib., Št.
  85. lákomnik, m. der Habgierige; l. bi še lastnega brata prodal, Jan. (Slovn.).
  86. lákomnost, f. die Gier, die Habgier.
  87. lakomnováti, -ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C., Trub.; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm.
  88. lákomstvọ, n. = lakomnost, Mur.
  89. lakōničən, -čna, adj. lakonisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (pravilneje bi bilo: lakonski).
  90. lakonīzəm, -zma, m. jedrnata kratkobesednost, der Lakonismus, Jan.
  91. lákot, f. 1) = lakot, der Hunger; l. ne izbira, der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — die Hungersnoth, Mur., C.; — die Gier, die Habgier, Mur.; — 2) ein unersättlicher Mensch, Cig.
  92. lákota, f. 1) der Hunger; lakoto ( instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Kamnik- Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).
  93. lákotəc, -tca, m. der Fresser, der Völler, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  94. lákotən, -tna, adj. essgierig, fressgierig; — gierig, lüstern; l. na vino, na denar.
  95. lákotiti se, -im se, vb. impf. gierig sein, begehren, C.; l. se po čem, Danj.- M.
  96. lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Savinska dol.; v lakotnici ga bode, — Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.
  97. lakotnı̑ja, f. = lakomnost, Mur., Cig.
  98. lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.- Valj. (Rad), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.- DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
  99. lákotnost, f. die Gier, die Habgier.
  100. lakotováti, -ȗjem, vb. impf. hungern, C., Bes., Drežnica nad Koboridom- Erj. (Torb.).

   61.501 61.601 61.701 61.801 61.901 62.001 62.101 62.201 62.301 62.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA