Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (61.897-61.996)

  1. labǫ̑zati, -am, vb. impf. = labotati, C.
  2. labud-, pogl. labod-.
  3. labus, m. bajeslovno bitje, star dedek, Pjk. (Črt. 85.).
  4. lȃc, m. 1) = zanka, die Schlinge zum Vogelfang, GBrda- Erj. (Torb.); — 2) der Wagenstrang, Cig.; — prim. it. laccio, die Schlinge, der Fallstrick.
  5. lȃč, m. = lac, Z.
  6. lȃčati se, -am se, vb. impf. ad lotiti se, DSv.; — prim. hs. laćati se.
  7. láčən, -čna, adj. 1) hungrig; l. kakor pes; l., da se vanj vidi; l., da se duša v njem lovi, Cig.; lačnega beliti, majiti, am Hungertuche nagen, M.; — l. biti česa, ein gieriges Verlangen nach etwas haben, Cig.; — 2) lȃčnọ črevo, der Leerdarm, Cig. (T.); — lȃčnọ, gen. -nega, die Weiche, Tolm.
  8. láčiti, -im, vb. impf. 1) l. po čem, nach etwas gierig verlangen, Z., Ist.- Nov.; — 2) l. koga, = lakotovati, hungern lassen, Z.
  9. láčna, f. die Weiche, C.; nav. pl. lačne, die Weichen, Krn- Erj. (Torb.); — prim. lačnica, lakotnica.
  10. lȃčnež, m. der Hungerleider, C.
  11. láčni, f. pl. = lačne, Krn- Erj. (Torb.).
  12. lȃčnica, f. die Weiche, Mariborska ok.- C.
  13. lȃčnik, m. = lačno črevo, der Leerdarm, Cig.
  14. láčnost, f. die Hungrigkeit.
  15. lačȗnəc, -nca, m. die Siegwurz (gladiolus communis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  16. 1. lada, f. das Geschrei, Cig.; lado gnati, schreien, plärren, Cig.
  17. 2. lada, f. die Lade: l. zakona, die Bundeslade, ogr.- C.; — iz nem.
  18. ládanje, n. 1) der Besitz, das Landgut, C., kajk.; — 2) na ladanje iti, aufs Land gehen, BlKr., kajk.; — nam. vladanje.
  19. ládanjiče, n. dem. 1) ladanje, kajk.- Valj. (Rad).
  20. ládanjstvọ, n. das Land ( opp. Stadt), ogr.- M.
  21. 1. ládati, -am, vb. impf. = vladati, Mur., Dalm., vzhŠt.; oče sina ne more ladati (meistern), vzhŠt.; — besitzen, C.; — l. se, sich betragen, vzhŠt.
  22. 2. ládati, -am, vb. impf. = peti, BlKr.- DSv.; — prim. 1. lada.
  23. ládijən, -jna, adj. Schiffs-, DZ., (-djin, Cig., Jan.).
  24. ládijnik, m. der Rheder, DZ.; — stsl.
  25. ládijski, adj. Schiffs-.
  26. ládja, f. das Schiff; vojaška, trgovska l.; redovna l., das Linienschiff, DZ.; vadbena l., das Schulschiff, DZ.; l. oklopnica, das Panzerschiff, Cig. (T.); l. parnica, das Dampfschiff, DZ.; l. veselnica, das Ruderschiff, Cig. (T.), DZ.; prevozna l., das Transportschiff, Cig.; l. naznanjavka, das Meldeschiff, Cig.; l. zažigavka, der Brander, Cig.; l. mostovnica, das Ponton, Jan. (H.); hitra l., die Jacht, Cig.; — 2) das Schiff einer Kirche, Cig. (T.), nk.; — 3) die mit Brettern eingefasste Stelle des Mühlwassercanals, unmittelbar vor der Rinne, Dol.
  27. ládjati, -am, vb. impf. schiffen, Alas., Mur., Cig., Jan.; = l. se, KrGora.
  28. ládjavəc, -vca, m. der Schiffer, Mur.
  29. ladjedẹ̑łəc, -łca, m. der Schiffsbauer, Cig.
  30. ladjedẹ̑łnica, f. die Schiffswerfte, Cig.
  31. ladjedẹ̑łski, adj. Schiffsbau-: l. mojstri, DZ.
  32. ladjedẹ̑łstvọ, n. der Schiffsbau, Jan., C.
  33. ladjelòm, -lǫ́ma, m. der Schiffbruch, Guts., Mur., Cig., Hip. (Orb.).
  34. ladjelòv, -lǫ́va, m. die Caperei, Cig.
  35. ládjenica, f. die Schiffswerfte, Cig., Jan., DZ., Zora; — nam. ladijnica?
  36. ládjenka, f. die Schiffsbootmuschel, C.
  37. ladjenǫ́sən, -sna, adj. schiffbar, Jan.
  38. ladjeplǫ̑vəc, -vca, m. der Seefahrer, DZ.
  39. ladjeplǫ̑vstvọ, n. die Seeschiffahrt, DZ.
  40. ladjestája, f. der Hafen, Mur., Cig., Jan.; — die Rhede, DZ.
  41. ládjevati se, -ujem se, vb. impf. schiffen, Gor.
  42. ladję̑vje, n. die Flotte, Mur., Cig., Jan., nk.
  43. ladjevlàk, -vláka, m. der Schiffszug, DZ.
  44. ladjevǫ̑dəc, -dca, m. der Pilot, DZ.
  45. ladjevǫ́dja, m. = kapitan, Jan. (H.).
  46. ládjica, f. 1) dem. ladja; das Schiffchen; — 2) das Schiff bei den Buchdruckern, V.-Cig.; — 3) papirnasta l., das Papierboot oder der Papiernautilus (argonauta Argo), Erj. (Ž.).
  47. ládjin, adj. Schiffs-, Cig., Jan.; pogl. ladijen.
  48. ládjišče, n. der Platz, wo die Schiffe stehen, Gor.- Mik.; — der Hafen, Cig.; die Rhede, Jan.
  49. lȃg, m. v lag, gemächlich: pojdi v lag, Vrsno- Erj. (Torb.).
  50. lagȃk, -hkà, adj., Meg., Dict.- Mik., Boh., Krelj pogl. legak.
  51. lagȃn, adj. = lagen, leicht, sanft, leise, Jan.; lagano spanje, Cig.; na laganem spati, Cig.
  52. lagȃnje, n., pogl. leganje.
  53. lagáti, lážem, vb. impf., pogl. legati.
  54. lágək, -hka, adj. = lahek, Mur., Cig., Jan., Mik.
  55. lágən, -gna, adj. leicht, bequem, Z.; sanft, gelinde; l. glas, C.
  56. lágəv, -gva, m. das Weinfass, C., vzhŠt.- Zora, ogr.- Valj. (Rad); — prim. bav. lagen f., dem. lagl, lat. lagena, lagellum, Levst. (Rok.), Mik. (Et.).
  57. lágəv, -gve, f. die Flasche, Jan.; velika lagev z žganjem napolnjena, Glas.
  58. lagẹ́vati, -am, vb. impf. zu lügen pflegen, Jan., Mik. (V. Gr. IV. 307.).
  59. láglje, adv. compar. = laže, lažje, leichter, na vzhodu.
  60. lágod, f. = lagot, C., Z.
  61. lágoda, f. die Wertlosigkeit, Mur.; — die Schwäche, ogr.- C.; — die Schlechtigkeit: l. in zlost, C.; — der Muthwille, die Ausgelassenheit, Jan., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  62. lágodən, -dna, adj. 1) sacht, mild, V.-Cig.; — bequem, Jan., C.; najlagodnejša lov, LjZv.; — 2) wertlos, schlecht, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; — übel: lagodna navada, C.; nichtsnutz, böse, C., SlGor.; lagodno dete, Mik.; ausgelassen, Jan., Mik., SlGor.
  63. lagodíti, -ím, vb. impf. erquicken, Cig., C.
  64. lágodnik, m. ein schlechter Mensch, Raič ( Let.).
  65. lágodnjak, m. = lagodnik, SlGor.
  66. lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.- Mik., C. ( Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.
  67. lagǫ̑j, m. der Lärm, das Geschrei, Cig., Jan., Gor.; lagoj zagnati, Z.; l. gnati, SlN.; lagoje delati, Gor.
  68. lágojina, f. die Schlechtigkeit, ogr.- M., C.
  69. lagojǫ̑ča, f. die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., ogr.- Valj. (Rad).
  70. lagom, praep. = razen, BlKr.- DSv.
  71. lȃgoma, adv. = polagoma, Cig.
  72. lágost, f. die Leichtigkeit, C.
  73. lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Vrsno, Lašče- Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
  74. lagóta, f. 1) = legota, die Leichtigkeit, die Bequemlichkeit, Jan., C., Bes.; — 2) die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  75. lágotən, -tna, adj. bequem, Jan.
  76. lagotica, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  77. lágotnost, f. die Bequemlichkeit, Cig. (T.), C., Levst. (Pril.).
  78. lágov, adj. = lagoj, schlecht, ogr.- C.; — l. lok, ein loser Bogen, ogr.- Mik.
  79. lágovəc, -vca, m. der Kuphit ( min.), Cig. (T.).
  80. lagovı̑ja, f. die Schlechtigkeit, ogr.- C., Valj. (Rad).
  81. lagūna, f. morska plitvina, die Lagune.
  82. lagūnski, adj. Lagunen-: lagunska grebenina, das Lagunenriff, Cig. (T.).
  83. lágva, f. das Fass, Habd.
  84. lágvica, f. dem. lagva, Ev. tirn.-Mik., ( die Flasche, Jan., Bes.).
  85. lágvič, m. dem. lagev, das Fässchen, C., Valj. (Rad), vzhŠt.
  86. lágvičək, -čka, m. dem. lagvič, vzhŠt.
  87. lahȃk, -hkà, adj., pogl. lehak.
  88. lahȃt, -htȗ, m., pogl. laket, lekat, Tolm.
  89. lahčáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. lehčati.
  90. láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
  91. láhən, -hna, adj. leicht, sacht, gelinde, Mur., Cig., Jan., C.; lahno stopati, leise treten, Cig.
  92. láhət, -hta, m. = laket, lekat, na vzhodu.
  93. lahkaj, adv. vielleicht, Meg., Jan., Boh., Dalm., C.; ali je na poti, ali lahkaj spi? Dalm.
  94. lahkáti, -ȃm, vb. impf., V.-Cig., pogl. lehkati.
  95. lahkič, adv. leicht möglich, vielleicht, Mur., C.
  96. lahkob-, pogl. lehkob-.
  97. lahkǫ̑ča, f., M., Dol., pogl. lehkoča.
  98. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
  99. lȃhkoma, adv. leicht, C.
  100. lahkomı̑səłn, -səłna, adj. leichtsinnig, leichtfertig, Mur., Cig., Jan., nk.

   61.397 61.497 61.597 61.697 61.797 61.897 61.997 62.097 62.197 62.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA