Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (61.797-61.896)

  1. kužnóba, f. = kužnina, Cig.
  2. kúžnost, f. die Pesthaftigkeit.
  3. kvacáti, -ȃm, vb. impf. patschen, Z.; — schwerfällig steigen, C.; raca kvaca, Hip.- C.
  4. kvácəlj, -clja, m. die Fischangel: s kvacljem ribe loviti, ogr.- C.
  5. kváčən, -čna, adj. kvȃčni stol = obročni, rezni stol, die Schnitzbank, Hal.- C.
  6. 1. kváčiti, -im, vb. impf. mit Klammern verbinden, klemmen, C.
  7. 2. kváčiti, kvȃčim, vb. impf. = kvakati, Jan. (H.).
  8. kvȃčka, f. dem. kvaka; 1) die Häkelnadel, Cig.; — 2) neko zvezdje, Pjk. (Črt. 249.).
  9. kvȃčkanje, n. das Häkeln, Cig.; igla za kvačkanje, die Häkelnadel, Jan., DZ.
  10. kvȃčkati, -am, vb. impf. häkeln, Cig., Jan., C.
  11. kvȃčnica, f. die Schnitzbank = kvačni stol, ogr.- C.
  12. kvȃčnik, m. = kvačnica, C.
  13. kvāga, f. das Quagga (equus quagga), Erj. (Ž.).
  14. kvàk, interj. quak! Cig.
  15. kváka, f. 1) der Haken, Cig., Jan., C.; s kvako vejo pripogniti, Z.; kvaka je na koncu vrvi ali verige, s katero se kaj povezuje, BlKr.; — 2) die Klinke, Mur., Cig., Jan.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C., Z.; — 3) die Klammer, Guts., Cig.
  16. kvakáč, m. der Nachtreiher (ardea nycticorax), C.
  17. kvȃkanje, n. das Quaken, Z.
  18. kvákast, adj. hakenförmig, Jan.
  19. kvȃkati, -kam, -čem, vb. impf. quaken, Guts., Mur., Cig., Jan.; — = opravljati, verläumden, Dict.
  20. kvákav, adj. quakend, Jan., Mik.
  21. kvȃkavəc, -vca, m. der Quaker, Cig., C.
  22. kvȃkavka, f. = žaba, Cig., C.
  23. kvákəlj, -klja, m. = kvaka, C.
  24. kvaketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kvakati, Jarn.
  25. kvákniti, kvȃknem, vb. pf. einen Quaklaut von sich geben, Mur.
  26. kvȃnta, f. 1) leeres, albernes Zeug, die Posse, die Zotte; to so kvante! das sind Possen! kvante pripovedovati, Jurč.; — 2) = kvantač, Levst. (Rok.); — prim. nem. der "Quant", ein lustiger, possenhafter Mensch.
  27. kvantáč, m. der Possenreißer, der leeres Zeug schwätzt, der Zotenreißer.
  28. kvantáti, -ȃm, vb. impf. Possen reißen, albern oder unanständig reden.
  29. kvantúza, f. grda kvanta, Gor.
  30. kvapa, f. = nesnaga, ogr.- C.
  31. kvapati, -am, vb. impf. = kapati, tropfen ( trans. in intr.), ogr.- C.
  32. kvapiti, -im, vb. impf. = kvapati ( trans. in intr.), ogr.- C.
  33. kvȃs, m. der Sauerteig, der Gährteig; k. postaviti, den Sauerteig ansetzen; das Ferment, Cig. (T.); nemški k., die Presshefe, Kras- Erj. (Torb.).
  34. kvasáč, m. der Maulmacher, der Schwätzer, der Zotenreißer.
  35. kvasáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, Maul machen, Zoten reißen; — prim. nem. quasen, = läppisches Zeug reden.
  36. kvasè, -ę́ta, m. = kvasač, Mur., Cig., Ravn.
  37. kvȃsəc, -sca, m. der Sauerteig, C.
  38. kvasə̀k, -skà, m. dem. kvas; kvaski = kravajci Železniki ( Gor.).
  39. kvȃsən, -sna, adj. zum Sauerteig gehörig, Gähr-: kvasne glivice, nk.
  40. kvaseníca, f. eine Art Kuchen, Pjk. (Črt. 60.).
  41. kvāsija, f. das Bitterholz (quassia), Cig.
  42. kvāsijev, adj. vom Bitterholz: kvasijev les, Tuš. (B.).
  43. kvası̑łnica, f. die Gährkammer, Cig.
  44. kvasílọ, n. das Gährmittel, der Sauerteig, Guts., Cig., Jan.
  45. kvasína, f. das Ferment, Z., Vrt.
  46. 1. kvásiti, -im, vb. impf. säuern, ansäuern, Mur., Cig., Jan.; testo k., Cig.; kvašena repa, C.; kvašeno zelje, Mur.; testo se kvasi, der Teig geht auf, Cig.; — beizen, C.; — hudo se kvasi, es geht ihm schlecht, Danj.- M.; es naht ihm eine schlimme Krankheit, Ščav.
  47. 2. kvásiti, -im, vb. impf. schwätzen; prim. kvasati.
  48. kvȃsnica, f. 1) nav. pl. kvasnice, die Hefen, Jan.; besonders Bierhefen, Mur.; — 2) das Hefengefäß, DZ.; — 3) posoda, v kateri se repa kvasi, C., vzhŠt.; — 4) = kvašena repa, C.
  49. kvȃsničnica, f. = repnica, das Wasser von gesäuerten Rüben, C.
  50. kvȃsničnik, m. = sod za kvašeno repo, C.
  51. kvasnína, f. 1) gesäuertes Kraut, gesäuerte Rüben, C.; — 2) pijana k., berauschendes, gesäuertes Getränk, Ravn.
  52. kvȃsovka, f. neka gliva, ki se nareja pri kisanju sladkih kapljin (cryptococcus fermenti), Tuš. (B.).
  53. kváša, f. 1) die Beize, die Säuerung ( z. B. der Rüben), ogr.- C.; — 2) posoda, v kateri se repa kvasi, Valj. (Rad).
  54. kvašeníca, f. gesäuerte Rüben u. dgl., Mur.
  55. 1. kvášenje, n. das Säuern; — die Gährung (vom Brot), Jan., Cig. (T.).
  56. 2. kvášenje, n. das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
  57. kvę́čast, adj. verkrüppelt, SlGradec- C.
  58. kvečáti, -ím, vb. impf. quäken (von Hasen), Mur.- Cig.
  59. kvečica, f. die Nachteule, C., Z.
  60. kvę́čiti, -ę̑čim, vb. impf. krümmen, biegen, senken, neigen, Št.- C., Trst. (Let.); starost me kveči, C.; eindrücken, zerknicken, C.; verstümmeln, C.; zum Krüppel machen, Cig.; — prim. kveka.
  61. kvę̑k, m. das Gequäke, Mur.
  62. kvę́ka, f. etwas Verkrümmtes, Verkrüppeltes, der Krüppel, C., M., Trst. (Let.); — prim. pokveka.
  63. kvę́kast, adj. gliederlahm, Cig.
  64. kvę́kati, -am, vb. impf. quäken (von Hasen), M.; winseln, schreien, Fr.- C.
  65. kveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kvekati, M.
  66. kvę́kniti, kvę̑knem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Mur.- Cig.
  67. kvíčati, -ím, vb. impf. zwitschern, winseln = cvičati, Bolc- C.
  68. kvı̑nč, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 60 Maß, = 84 Lit.), Cig., C., Prim.
  69. kvı̑nt, m. das Quentchen, M.
  70. kvīnta, f. die Quinte in der Tonkunst, Cig., Jan.
  71. kvintāl, m. der Quintal (Zentner), Cig.; — prim. it. quintale.
  72. kvı̑ntəljc, -təljca, m. = kvintič.
  73. kvintēt, m. peterospev, das Quintett.
  74. kvīntič, m. das Quentchen, Mur.
  75. kvintilijōn, m. eine Quintillion, Cig. (T.).
  76. kvı̑škoma, adv. = kvišku, Cig., Jan., C.
  77. kvı̑šku, * adv. = k višku: in die Höhe, empor; k. gledati; na kvišku, nach aufwärts, Mur., Cig.; cena gre na kvišku, der Preis steigt, Cig.
  78. kvǫ̑cati, -cam, vb. impf. = kvokati, Jan.
  79. kvocijēnt, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  80. kvǫ̑čka, f. die Bruthenne, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Mik.; kvočka kvoka, kadar leže piščeta, BlKr.
  81. kvǫ̑ka, f. = kvočka, ogr.- C.
  82. kvokáča, f. die Gluckhenne, Jan.; — das also genannte Gestirn, vzhŠt.- C.
  83. kvǫ̑kanje, n. das Glucken.
  84. kvǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, na vzhodu; — ächzen, C.
  85. kvǫ̑klja, f. 1) = kvočka, Mur.; — 2) der Kirchenluster, C.
  86. lába, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  87. labijāləc, -lca, m. der Lippenlaut, der Labiallaut, nk.
  88. labijālən, -lna, adj. labial, nk.
  89. labǫ́d, m. der Schwan, Jan., Mik.; l. grbec, der stumme oder Höckerschwan (cygnus olor), l. pevec, der Singschwan (cygnus musicus), Erj. (Ž.); (lobod, labud, Meg., Guts.; lobot, Alas.; labud, Habd., Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.- Levst. [Rok.]); — prim. stvn. albiz, Mik. (Et.).
  90. labodíca, f. das Schwanenweibchen, Mur., M.; za gnezdo šaro znašati pomaga labod labodici, Cv.
  91. labǫ́dič, m. junger Schwan, Mur., C.
  92. labodíšče, n., Jarn., Mur., pogl. labodnjak.
  93. labǫ̑dji, adj. Schwanen-, Cig., Jan., M.
  94. labǫ̑dnica, f. = labodja pesen, der Schwanengesang, Cv.
  95. labodnják, m. der Schwanengarten, Cig.
  96. labǫ́dov, adj. = labodji, Cig.
  97. labǫ̑t, f. das Maul, C.; tudi pl. laboti, vzhŠt.; grobe laboti imeti, ein loses Maul haben, C.; — prim. lape.
  98. labǫ̑tati, -am, vb. impf. Unsinniges, Ungehöriges schwätzen, C., Z., vzhŠt.
  99. labǫ́tniti, -ǫ̑tnem, vb. pf. eine Maulschelle geben, C.
  100. labǫ̑zast, adj. schwatzhaft, C.

   61.297 61.397 61.497 61.597 61.697 61.797 61.897 61.997 62.097 62.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA