Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (61.501-61.600)

  1. kučet, m., Mur., Danj.- Mik., pogl. kolčet.
  2. kȗčevje, n. coll. Büschel von Blüten, Samen u. dgl., Hal.- C.; — prim. kuča.
  3. kúčiti se, -im se, vb. impf. niederhocken, Z., C. ( Vest. I. 138.).
  4. kȗčje, n. = kučevje, C.
  5. 1. kȗčka, f. dem. kuča; das Büschel, SlGor.- C.; der Buschen, vzhŠt.- C.
  6. 2. kȗčka, f. die Hündin, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  7. 3. kȗčka, f. dem. kuca, Levst. (Rok.).
  8. kȗčkast, adj. buschig ( n. pr. o cvetju), C.
  9. kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
  10. kȗčma, f. 1) die Pelzmütze; — 2) die Vogelhaube, der Schopf, vzhŠt.- C.
  11. kȗčnat, adj. = kučkast, C.
  12. kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
  13. 1. kúfa, f. das Schröpfglas, das Schröpfhorn, Meg.- C., Mur.; — der Blütenkelch, C.; — prim. 1. kupa.
  14. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
  15. kufáč, m. dolgonos človek, kajk.- Valj. (Rad).
  16. kúfast, adj. quadrilliert, C.
  17. kúfica, f. = kupica, das Trinkglas, der Becher, C.; — das Schröpfhorn, Guts.
  18. kúfič, m. der Deckel bei einer Weinpresse, jvzhŠt.; — prim. 2. kufa.
  19. kȗfka, f. = kukma, ogr.- C.
  20. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
  21. kúgast, adj. seuchenartig, Cig.
  22. kȗgla, f. = krogla, (iz nem.).
  23. kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
  24. kugoslẹ́dən, -dna, adj. = kugopazen, DZ.
  25. kugosópən, -pna, adj. pesthauchend, Šol.
  26. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
  27. kuháča, f. der Kochlöffel, der Rührlöffel, Mur., Cig., Jan., Št.
  28. kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje- Vest.
  29. kuháłən, -łna, adj. zum Kochen gehörig, Koch-, Cig., M.
  30. kúhalica, f. največja vročina, die Schwüle, Senožeče- Erj. (Torb.).
  31. kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
  32. kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
  33. kúhałnjak, m. der Kochtopf, C.
  34. kuhálọ, n. der Kochapparat, Jan., DZ.
  35. kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.
  36. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
  37. kúhavəc, -vca, m. der Zerlith ( min.), Cig. (T.).
  38. kúhəlj, -hlja, (-həljna), m. kuheljni so to, kar flancati, Dol., Notr.; v kuheljne iti = v botrino iti, Notr.
  39. kúhinja, f. die Küche; — prim. stvn. chuhhina, Mik. (Et.).
  40. kúhinjica, f. dem. kuhinja.
  41. kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
  42. kúhinjstvọ, n. das Küchenwesen, Jan.
  43. kúhinjščak, m. das Küchenvortuch, C.
  44. kȗhlja, f. der Kochlöffel, M., SlGor.
  45. kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Senožeče- Erj. (Torb.).
  46. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
  47. kúhovina, f. Gekochtes, Nov.- C.; der Absud, Str.
  48. kȗhta, m. der Küchenjunge, C., Mik.
  49. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
  50. 2. kúja, f. das Schmollen, der Trotz, Cig., Jan., C.; pusti ga, da ga kuja mine, Gor.- Z.
  51. kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
  52. kujálọ, n. der Schmollende, Cig.
  53. kújanica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Sežana- Erj. (Torb.).
  54. kújanje, n. das Schmollen.
  55. kújast, adj. zum Schmollen geneigt, launisch, Mur., Cig., C.
  56. kújati se, -am se, vb. impf. schmollen, mucken; sich weigern etwas Versprochenes zu thun; einen Vertrag rückgängig zu machen suchen, Ravn.- Mik.; = kutiti se, das Nest meiden, C.
  57. kújav, adj. zum Schmollen geneigt, eigensinnig, trotzköpfig, Alas., Cig., Jan., C., Bes.
  58. kújavəc, -vca, m. der Schmoller, der Trotzkopf, Cig., Jan., C.
  59. kújavica, f. das Schmollen, der Trotz, Z., ZgD.
  60. kújavka, f. die Schmollende, Z.
  61. kújavost, f. die Neigung zum Schmollen, Jan., Bes.
  62. 1. kȗjež, m. der Stützkopf, Jan.
  63. 2. kȗjež, m. = kovač: Da turški kujež si, poznam, Čb.- Valj. (Rad).
  64. kujǫ̑n, m. der Schurke, der Cujon.
  65. kȗjsa, f. 1) = kusa, die Hündin, vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Schweinchen, Štrek.
  66. kȗk, m. 1) die Unke, Pot.- Cig.; — 2) = kuka, C.
  67. kúka, f. 1) das Insect, Cig., vzhŠt.; — das Würmchen, vzhŠt.; — der Eingeweidewurm: kuka me je, ich habe Bauchgrimmen ( nav. le v otročjem govoru), jvzhŠt.; — 2) das Schwein, Z., Štrek.
  68. kukáča, f. = kukavica 1), kajk.- Valj. (Rad).
  69. kukáłce, n. dem. kukalo, SlN., DZ.
  70. kukȃłnica, f. der Guckkasten, Cig., Jan.
  71. kukȃłnik, m. = kukalnica, Jan.
  72. kukálọ, n. kleines Perspectiv, der Gucker, Cig., Jan., Nov.- C.; gledališčno k., das Opernglas, Žnid., Sen. (Fiz.).
  73. 1. kúkanje, n. das Geschrei des Kuckucks.
  74. 2. kúkanje, n. das Gucken.
  75. kúkast, adj. traurig, düster, C., Z.; kukasto gledati, Z.; kukasto vreme, C.
  76. 1. kúkati, -am, vb. impf. 1) schreien, wie der Kuckuck; kukavica kuka; — 2) traurig, betrübt sein, C.
  77. 2. kúkati, -am, vb. impf. gucken, spähen; — iz nem.
  78. kúkav, adj. traurig, düster, C.; kukavo vreme, Z., Hal.- C.; — elendlich, erbärmlich, Jan., Nov.- C.; — prim. hs. kukav, kukavan, traurig.
  79. kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče- Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.- C., Drobt.- C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
  80. kúkavəc, -vca, m. das Knabenkraut, die Ragwurz (orchis Morio), Tuš. (R.).
  81. kúkavən, -vna, adj. jämmerlich, Jan.; — wehmüthig, C.; — prim. kukav.
  82. kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.- C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.- Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
  83. kukavíčati, -am, vb. impf. wie der Kuckuck schreien, C.
  84. kúkavičən, -čna, adj. = kukavičji, Z., Kr.
  85. kúkavičji, adj. Kuckucks-, Jan.; kukavičja roža, = kukavica 2), die Kuckuckslichtnelke, C.
  86. kȗkəc, -kca, m. 1) der Trotzkopf, die Todtenuhr (anobium pertinax), Erj. (Ž.); — 2) der Fingerwurm, Št.- C.; — 3) = prasec ("na Goriškem je navadno ta žival črna") Rihenberk- Erj. (Torb.), Vrt.
  87. kukə̀lj, -kljà, m. die Ecke, der Winkel, der Zipf, ogr.- C.; (kukę̑l, -klà, Valj. [Rad]).
  88. kukljàt, -áta, adj. eckig, ogr.- C.
  89. kuklję̑n, adj. = kukljat, ogr.- C.
  90. kuklję̑vje, n. coll. die Ecken, ogr.- C.
  91. kukljica, f. die Kapuze, (kuklica) Jan.; — prim. it. cucullo, die Kapuze.
  92. kȗkma, f. der Schopf, Jan., C., Trst. (Let.); k. na kapici, Zora; der Schopf der Vögel, vzhŠt.; — das Samenbüschel ( z. B. vom Klee), SlGor.- C.; — das schopfartige Ende der Strohdachfirste, ogr.- C.; — die zusammengewickelten Weiberzöpfe am Kopfe, C., Ščav.; omožene so si zvijale kite v kukmo, Pjk. (Črt.).
  93. kȗkmak, m. der Feld-, Blätterpilz oder Champignon (agaricus campestris), Meg., V.-Cig., Tuš. (R.); — iz nem. kucken-mucken, LjZv.
  94. kȗkman, m. = kukmak, Hal.- C.
  95. kȗkmanək, -nka, m. = kukmak, Fr.- C.
  96. kȗkmanka, f. = kukmak, Dict., Fr.- C.
  97. kȗkmast, adj. schopfig, mit großem Schopf, C.; kukmasta kapa, Npes.-Vraz; — gefüllt, doppelt (von Blüten): kukmasti fajgeljni, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  98. kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.- C., C. ( Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.- Z.
  99. kukováča, f. = kukavica 1), kajk.- Valj. (Rad).
  100. kukováti, -ȗjem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck: kukavica kukuje, Npes.-Vraz.

   61.001 61.101 61.201 61.301 61.401 61.501 61.601 61.701 61.801 61.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA