Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (61.397-61.496)

  1. kozlè, -ę́ta, n. das Kitzchen, das Ziegenböcklein, Mur., Cig., Jan.; (kózle, Mur., Ravn., kózle, -ę́ta, Štrek.).
  2. 1. kozlə̀c, -zləcà, (-zəłcà), m. 1) = kozelc 1), Erj. (Torb.), Vrt.; — 2) das Reff, ein Gestell an der Schnittersense, woran sich das gemähte Getreide anlehnt, V.-Cig.
  3. 2. kozləc, -ləca, m. = 1. kozolec, Mik.
  4. kozlę́čji, adj. Kitz-: kozlečje (-eče) meso, Mik.
  5. kozlę̑tina, f. das Fleisch oder das Fell vom Kitzchen, Cig., M.
  6. kozlevnik, m., Cig., pogl. kaznenik, mernik.
  7. kozlíca, f. 1) junge Ziege, BlKr.- LjZv.; — 2) kózlica, velik kup sena ali slame ali drv, na štiri strani zložen, kajk.- Valj. (Rad).
  8. kozlìč, -íča, m. 1) das Ziegenböcklein; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren und am Pfluge, Cig.; — 3) der Baldrian (valeriana), Mur.
  9. kozličák, m. der Kitzenstall, C.
  10. kozlíčati, -am, vb. impf. Purzelbäume machen, Cig.
  11. kozlı̑čək, -čka, m. dem. kozlič; 1) das Ziegenböcklein; — 2) moškatni k., der Moschusbock oder Weidenbock (cerambyx moschatus), planinski k., der Alpenbock (cerambyx alpinus), topolov k., der Pappel-Bockkäfer (saperda carcharias), Erj. (Ž.).
  12. kozlíčevina, f. das Kitzfell, Cig., Jan.; ovije vrat s kozličevinama, Ravn.; — das Kitzfleisch, Z., Dict.
  13. kozlı̑čevje, n. gemeiner Spindelbaum (evonymus europaeus), C., Robič ( Nkol.).
  14. kozlíčina, f. = kozličevina, Mur., Cig., Jan.
  15. kozlı̑čji, adj. Kitz-, M.; kozličje (-zliče) meso, Jsvkr.
  16. kozlík, m. der Baldrian (valeriana), Cig., Jan.
  17. kozlíka, f. der gemeine Spindelbaum (evonymus europaeus), C.
  18. kozlíkov, adj. Baldrian-: kozlikovo olje, Cig.
  19. kozlína, f. das Bocksfleisch, Mur., Cig., Jan., C.; — das Bocksfell, Cig.
  20. kozlı̑nəc, -nca, m. ein Strauch: der Traganth (astragalus), Cig.
  21. kozlíti se, -ím se, vb. impf. = kozlati, C.
  22. kǫ́zlja, f. die Schote, Štrek., (kózlja, GBrda); — prim. kozulja.
  23. kózlji, adj. = kozlov, C.
  24. kozlǫ́v, adj. Bocks-: kozlova brada, kozlovo meso.
  25. kozlǫ́vina, ** f. das Fleisch oder Fell vom Ziegenbock, Cig., Jan., jvzhŠt.
  26. kozlǫ́vski, adj. Bocks-, Mur., Cig., Jan.; hudič v kozlovski koži, LjZv.
  27. kozmáti, -ȃm, vb. impf. = kosmati, C.
  28. kozmogonı̑ja, f. nauk o nastanku sveta, die Kosmogonie, Cig. (T.).
  29. kozmologı̑ja, f. nauk o zakonih, ki vladajo vesvoljni svet, die Kosmologie, Cig. (T.).
  30. kozmopolīt, m. der Weltbürger, der Kosmopolit.
  31. kozmopolītičən, -čna, adj. = kozmopolitski, Cig., nk.
  32. kozmopolitīzəm, -zma, m. das Weltbürgerthum, der Kosmopolitismus.
  33. kozmopolītski, adj. kosmopolitisch, nk.
  34. kozodòj, -dója, m. kdor koze molze, der Ziegenmelker, Habd.- Mik., Jan.
  35. 1. kozòł, -ǫ́la, m. 1) posodica narejena z drevesnega luba, das Rindenkörbchen, Ip.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.), Dol., Št.- C., Gor.; poln k. rdečih smokvic (jagod), Erj. (Izb. sp.); — 2) = voder, C.; — tudi: kózoł in kozǫ́ł, Valj. (Rad).
  36. 2. kozoł, m. = kozelc 1): k. za sušenje sena, C.; — zaničlj. o suhi kravi, C.; — menda nam. kozə̀ł.
  37. kozǫ̑łčək, -čka, m. dem. kozolec; das Rindenkörbchen, C.
  38. 1. kozǫ̑łəc, -łca, m. dem. kozol; 1) das Rindenkörbchen, C., Ip.- Erj. (Torb.); k. ali korec iz smrekove kože, Zv.; — 2) marogasti k. = marog. kozuljec, Medv. (Rok.).
  39. 2. kozołəc, -łca, m., pogl. kozelc.
  40. kozołnják, m. die Seescheide; kozolnjaki (ascidia), Erj. (Ž.).
  41. kozomòłz, -mółza, m. = kozomolza, C., Erj. (Z.).
  42. kozomółza, f. die europäische Nachtschwalbe oder der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.).
  43. kozomȏłzəc, -zca, m. = kozomolza, Cig., C.
  44. kozonòg, -nǫ́ga, adj. ziegenfüßig, Cig.
  45. kozonǫ̑žəc, -žca, m. der Ziegenfüßler, Cig., Jan.
  46. kozoòk, -ǫ́ka, adj. ziegenäugig, Cig.
  47. kozopȃša, -e, m. = kozar, V.-Cig.
  48. kózulj, -úlja, m. = kozol, das Rindenkörbchen, Mur., Cig., Jan., Mik., (kozul) Dict.; kozȗlj, M.
  49. kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.- Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
  50. kozȗlje, n. coll. die Kleehülsen, Rib.
  51. kozȗljəc, -ljca, m. 1) = kozulj, Jan., M.; — 2) marogasti k. (arum maculatum), Z.
  52. kozȗljkast, adj. rindkörbelartig, Bes.
  53. kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.
  54. kožák, m. die Weidtasche, C.
  55. kǫ́žast, adj. hautartig, häuticht, Cig.; häutig, Mur.
  56. kožę̑lj, m. 1) derjenige Theil des Spinnrockens, an welchem das Spinnhaar befestigt wird, der Rockenstock; na preslici je koželj in na koželju je kodelja, C.; k., palica s tremi ali štirimi vejami, na katero se natakne kodelja, Dol.; — črez en koželj debeli divjaki, Pirc; — 2) die eiserne Achse, um welche sich der obere Mühlstein bewegt, das Mühleisen, V.-Cig., Dol.; — 3) der Kegel ( češ.), DZ.; — 4) die Blütenspindel, Tuš. (B.).
  57. kožę̑ljast, adj. konisch, DZ.
  58. kožę̑ljəc, -ljca, m. 1) dem. koželj; — 2) = koželj 2), das Mühleisen, jvzhŠt.
  59. koželjíca, f. der Stechapfel, C., Z.
  60. kožę̑ljnica, f. 1) das Spinnrockenband, Cig.; — 2) die Haarnadel, Cig., Jan.; — 3) das Speichenbein, die Speiche (der lange dünne Knochen des Vorderarms), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), C.
  61. kǫ́žən, -žna, adj. Haut-; kǫ̑žna bolezen; kožne žleze, Hautdrüsen, Cig. (T.).
  62. kožę̑n, adj. iz kože narejen, LjZv.
  63. koženíca, f. das Pergament, Zv., Navr. (Let.), Levst. ( LjZv.).
  64. koževnik, m. der Koller (eine Pferdekrankheit), Cig., DZ.
  65. kǫ́žica, f. dem. koža, das Häutchen; vezna k., die Bindehaut, Erj. (Som.); — die Speckschwarte, C.; materna k., die Nachgeburt, M.
  66. kǫ́žiti se, -im se, vb. impf. eine Haut bekommen, Cig.; — dobro se k., sich gut nähren, C.
  67. kǫ̑žnat, adj. häutig; — kožnate glive, Hautpilze, Cig. (T.).
  68. kožǫ̑la, f. 1) die unter dem Halse herabhängende Haut des Rindes, die Wamme, Cig., C., Dol.; — 2) der Hemdkragen, Rib.- Mik., Valj. (Rad).
  69. kožǫ̑lica, f. dem. kožola; — der Hemdkragen, Rib.- Cv.
  70. kóžuh, kožúha, m. der Pelz; komu po kožuhu dati, einem etwas auf die Jacke geben, Cig.; — k. na mleku, die Milchhaut, Cig.
  71. kožuháč, m. der Maisschäler, Mik., jvzhŠt.
  72. kožuhȃnje, n. das Maisschälen, M., Bes., jvzhŠt.
  73. kožúhast, adj. pelzartig, pelzicht, Cig.
  74. kožuhàt, -áta, adj. rauh, Mur., Cig.
  75. kožuháti, -ȃm, vb. impf. 1) koruzo k., den Mais schälen, Cig., M., Št. Jernej ( Dol.), jvzhŠt.; — 2) betrügen, Lašče- Levst. (M.); tudi: kožúhati, Št.
  76. kožuhína, f. die Maisschale, jvzhŠt.
  77. kožuhı̑nje, n. coll. Maisschalen, C., jvzhŠt.
  78. kožȗhka, f. pelzichte Birne, Cig.
  79. kožúhov, adj. Pelz-, Cig., Jan.
  80. kožúhovəc, -vca, m. die Pelzschabe, Cig.
  81. kožuhovína, f. das Pelzwerk, die Rauhware; — tudi: kožúhovina.
  82. kožȗščək, -ščka, m. dem. kožušek; — device Marije k., das Frauenfingerkraut, der gelbe Honigklee (lotus corniculatus), Cig., Medv. (Rok.).
  83. kožȗšək, -ška, m. dem. kožuh, Vrt.
  84. kožúšən, -šna, adj. Pelz-, Cig., Jan., Dalm.- M.
  85. kožušína, f. 1) = kožuhovina, Cig.; — 2) die Pelzwolle, C.; — 3) Maisschalen, C.
  86. kožušı̑nje, n. coll. Maisschalen, C., Pjk. (Črt.).
  87. kožȗška, f. der Lederapfel, Z.
  88. kožȗšnica, f. = kožuška, C.
  89. ksébən, -bna, adj. na levi strani idoč: ksȇbni konj, das Sattelpferd, Jan. (H.).
  90. ksēnija, f. eine Art Sinngedicht, die Xenie.
  91. kūb, m. der Cubus ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  92. kūbičən, -čna, adj. Cubik-, cubisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.
  93. kubováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) cubieren, Cig. (T.).
  94. 1. kȗc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.
  95. 2. kuc, m. die Welle, Rez.- C.; voda dela kuce, Z.
  96. kúca, f. die weibliche Scham, M., Notr.
  97. kúcati, -am, vb. impf. den Begattungsact ausüben ( bes. von Thieren), BlKr.
  98. kúcati se, -cam, -čem se, vb. impf. Wellen schlagen: morje se kuca (kuče), Rez.- C.; — prim. kucniti. (?)
  99. kȗcək, -cka, m. 1) der Hund, ogr.- C.; — 2) = prasiček, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  100. kucı̑n, m. der Hund, C.

   60.897 60.997 61.097 61.197 61.297 61.397 61.497 61.597 61.697 61.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA