Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (61.101-61.200)

  1. kọ̑sovka, f. das Amselweibchen, Cig., Jan.
  2. kosozòb, -zǫ́ba, adj. schiefzähnig: kosozoba lobanja, Erj. (Z.).
  3. kosozòb, -zǫ́ba, m. kosozobi, die Schiefzähner, Erj. (Som.).
  4. kọ̑st, -ı̑, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.- C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.
  5. kostáča, f. großer Knochen, Mur.
  6. kóstanj, kostánja, m. die Kastanie (Baum und Frucht); divji k., die Rosskastanie (aesculus hippocastanum), pravi k., echter Kastanienbaum (castanea vesca), Tuš. (R.); (— = krompir, Kaplja [ Kor.]- Josch).
  7. kostánjast, adj. kastanienartig; — kastanienbraun; kostanjasta barva.
  8. kostȃnje, n. coll. Kastanien; k. pobirati.
  9. kostȃnjəc, -jca, m. dem. kostanj; kleiner Kastanienbaum, BlKr.
  10. kostánjev, adj. Kastanien-; k. les; — kastanienbraun, Cig., Jan.; kostanjevi lasje, M., Z.
  11. kostánjevčək, -čka, m. dem. kostanjevec, das Bräunchen, Cig.
  12. kostánjevəc, -vca, m. 1) braunes Pferd, Cig., Jan.; — 2) = povodnji kostanj, die Wassernuss (trapa natans), Z.
  13. kostánjevən, -vna, adj. kastanienbraun, Mik.
  14. kostánjevica, f. die Wassernuss (trapa natans), C.
  15. kostánjevina, f. das Kastanienholz.
  16. kostánjevje, n. der Kastanienwald.
  17. kostánjevka, f. 1) eine Ruthe, ein Stab aus Kastanienholz, Z.; — 2) eine Art große Fisole, vzhŠt.- C.
  18. kostanjíčevina, f. = kostanjičevje, Kr.
  19. kostanjı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum vulgare), Jan., Mik., Valj. (Rad); ( nam. kosteničevje, prim. kostenika).
  20. kostanjı̑čje, n. = kostanjičevje, Valj. (Rad), Polj.
  21. kostȃnjik, m. der Kastanienwald, BlKr.
  22. kostanjína, f. das Kastanienholz, jvzhŠt.
  23. kostelı̑čevje, n. coll. die Heckenkirsche (lonicera), Tuš. (R.).
  24. kostę̑n, adj. beinern, knöchern, Cig., Jan.
  25. kóstən, -stna, adj. Bein-, Cig., Jan.; kȏstna mezdra, die Beinhaut, V.-Cig.; k. gniloba, der Beinfraß, Cig.; kostni pepel, die Beinasche, Cig.
  26. kostę̑nəc, -nca, m. die Steinnuss, Štrek., Ponikve, Kras- Erj. (Torb.).
  27. kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.- Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu- Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
  28. kostenı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum), Dict.; živa meja iz kosteničevja, Pirc.
  29. kosteníčica, f. = kostenika (Rainweide), Josch.
  30. kosteník, m. = kostenika (Rainweide), Bolc- Erj. (Torb.).
  31. kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.- Erj. (Torb.).
  32. kostenína, f. die Knochenware, Jan.
  33. kostenjáča, f. 1) die Todtenkammer, Cig., ZgD.; — 2) die Fleischer- oder Küchenhacke, SlGor.- C.
  34. kostenják, m. 1) das Beinhaus, Jarn.; — 2) = kostenika (Rainweide), C.; — das Skelet, Pjk. (Črt.).
  35. kostę̑nka, f. die Knochenfrau, Bes.
  36. kostíka, f. = kostenika (Rainweide), Z.
  37. kostílja, f. = koprivovec, C.
  38. kostilòm, -lǫ́ma, m. = kostolom, der Beinbruch, Cig., Jan.
  39. kostíšče, n. das Beinhaus, Cig.
  40. kostják, m. mageres Thier, Čb.- Valj. (Rad).
  41. kọ̑stka, f. dem. kost, das Knöchlein, Jan.; — der Brettstein, Cig.; — der Würfel, Cig., Jan.; prim. kocka; — das Würfelbein, Cig.
  42. kọ̑stkanje, n. das Würfelspiel, Cig.
  43. kostljìv, -íva, adj. grätig, Cig. (T.), Mik.; riba je kostljiva, Gor.- M.
  44. kostnàt, -áta, adj. knochig, dickknochig, Cig., Jan.
  45. kostníca, f. 1) das Beinhaus, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; die Todtenkammer, Dict., C., Met., Notr.; v kostnici so vsi enaki, Kast.; — 2) die Gicht, Vrtov. (Km. k.); — 3) = kostenica, nicht vom Kern gehende Pfirsich, Cig.; — 4) kostnice, Knochenfische, Grätenfische (teleosteï), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  46. kostník, m. 1) der Knochenmann, C.; — 2) das Knochengerüst, Jan., C.; — 3) das Beinhaus, C.; — 4) das vielblumige Maiblümchen (convallaria multiflora), Medv. (Rok.).
  47. kostnjáča, f. die Beinhacke, Mur.
  48. kostnják, m. 1) das Skelet, Cig., Jan.; — 2) das Beinhaus, Cig., Jan., M.
  49. kostnokíseł, adj. knochensauer, Cig.
  50. kostoboljàv, -áva, adj. gichtkrank, podagrisch, Levst. (Zb. sp.).
  51. kostobǫ̑lje, n. die Gicht, das Podagra, Jan. (H.).
  52. kostobǫ̑ljəc, -ljca, m. der Podagrist, Levst. (Zb. sp.).
  53. kostolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Beinbruch, Jan.; — 2) der Bartgeier (gypaetus), C.
  54. kostolǫ̑məc, -mca, m. der Beinbrecher, mazači in kostolomci (o zdravnikih samoukih), Navr. (Let.).
  55. kostopìs, -písa, m. die Knochenbeschreibung, Jan.
  56. kostopı̑sje, n. = kostopis, Jan.
  57. kostoslǫ̑vje, n. die Osteologie, die Knochenlehre, Cig. (T.); — rus.
  58. kostūm, m. kakemu narodu, času lastna obleka, das Costüm, Cig. (T.).
  59. kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
  60. 1. kǫ́ša, f. in zwei oder mehrere Zöpfe geflochtenes Frauenhaar, Notr., V.-Cig.
  61. 2. kǫ́ša, f. 1) die Mahd, C.; — 2) die Bergwiese, C.
  62. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
  63. košána, f. od srobota pletena košara, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.
  64. košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) v Brkinih- Erj. (Torb.).
  65. košanı̑ja, f. eine Viertelhube, Polj.; — prim. košan.
  66. kóšast, adj. = košat, Mik., vzhŠt.- C.
  67. košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.- Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.- Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
  68. košȃtəc, -tca, m. untersetzter Mensch, Valj. (Rad).
  69. košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
  70. košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.- Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
  71. košatı̑ja, f. die Aufgeblasenheit, die Hoffart, Nov.; košatija visoko hodi, Kr.- Valj. (Rad).
  72. košátiti se, -ȃtim se, vb. impf. 1) košat postajati; — sich ausbreiten, sich ausdehnen, Mur.; — 2) sich breit machen, groß thun, Cig., Jan., M.; k. se s čim, auf etwas pochen, Cig., Šol.; košatil se je s svojo neznano močjo, Ravn.
  73. košatljàt, -áta, adj. nekoliko košat: Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Vod. (Pes.).
  74. košátost, f. 1) die Breitbuschigkeit, die starke Verzweigung; k. gozdnega drevja; — 2) die Schwangerschaft, C.; — 3) die Hoffart, die Eitelkeit, C.; — 4) der Bombast, der Schwulst, Cig.
  75. kóšav, adj. mit dichtem, zerrauftem Haar, C.; k. pes, ein dichtzottiger Hund, ogr.- C.
  76. kóšavəc, -vca, m. = košav človek, C., ogr.- Valj. (Rad).
  77. koščák, m. 1) die Steinnuss, der Steinnussbaum (juglans cinerea); — 2) der Steinkrebs, Jarn., Cig.; malovredni koščaki, Zv.
  78. koščánəc, -nca, m. die Steinnuss, Jarn., Z.
  79. kǫ́ščəc, -čəca, m. = kosček, Valj. (Rad).
  80. kǫ́ščək, -čka, m. = kosček.
  81. koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.
  82. koščę̑nast, adj. beinähnlich, Cig., Jan.
  83. koščę́nəc, m. der Knochenmann, Jan. (H.).
  84. koščenẹ́ti, -ím, vb. impf. verknöchern, Cig.
  85. koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda- Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib ( fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
  86. koščenína, f. die Beinware, Cig., Jan., DZ.
  87. koščenják, m. 1) = koščak, die Steinnuss, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Knochenhecht, Cig.
  88. koščę́nka, f. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig.
  89. koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.- C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).
  90. koščìč, -íča, m. = krhelj, nav. pl. koščíči, Dürrobst, Ročinj- Erj. (Torb.).
  91. koščíčast, adj. 1) = koščičav, grätig, Jan.; — 2) den Obststein enthaltend: koščičasto sadje, Steinobst, Cig. (T.).
  92. koščíčav, adj. grätig, Jan.
  93. koščíčevina, f. der Hartriegel, Z.
  94. koščı̑čevje, n. der Hartriegel (ligustrum vulgare), Dol.- Erj. (Torb.).
  95. koščı̑čje, n. coll. 1) = koščice, Obststeine, Jarn. (Sadj.); — 2) = koščičevje, Dol.- Erj. (Torb.).
  96. koščı̑čnat, adj. = koščičast 2), Jan. (H.).
  97. koščı̑čnica, f. koščičnice, Steinfrüchtler (drupaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  98. koščína, f. die Gicht, Cig., Jan., UčT.
  99. košə̀c, -šcà, m. dem. koš; tudi kóšəc.
  100. košeglàv, -gláva, adj. ohne Kopfbedeckung, C.

   60.601 60.701 60.801 60.901 61.001 61.101 61.201 61.301 61.401 61.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA