r (6.101-6.200)

6101. brezznačȃjnik, m. der Charakterlose, C.
6102. brezznačájnost, f. die Charakterlosigkeit, Cig. (T.), nk.
6103. brezzòb, -zǫ́ba, adj. zahnlos, Cig. (T.), C.; brezzobe starice, Levst. (Zb. sp.).
6104. brezzǫ̑bəc, -bca, m., pl. brezzobci, Zahnlose, ( zool.), Cig. (T.).
6105. brezzǫ̑bən, -bna, adj. zahnlos, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
6106. brezzǫ́bica, f. die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), C., Z.
6107. brezzǫ̑bka, f. die Teichmuschel (anodonta), Erj. (Ž.).
6108. brezzǫ̑bnica, f. zahnloses Weib, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
6109. brezzǫ̑bnik, m. zahnloser Mensch, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
6110. brezzráčən, -čna, adj. luftleer, Cig., Jan., Cig. (T.).
6111. brezzrn, adj. körnerlos, Jan.
6112. brezžę̑nstvọ, n. der Cölibat, Cig., Jan.
6113. brezžíłən, -łna, adj. aderlos, nervenlos, ( bot.), Cig. (T.).
6114. brezžlẹ́zən, -zna, adj. drüsenlos, Cig.
6115. brẹžàn, -ána, m. der Uferbewohner, Cig., Jan.
6116. brẹžȃnjək, -njka, m. kleiner Hügel, C., Mik., Valj. (Rad), Št.
6117. brẹžȃnka, f. 1) die Uferbewohnerin, Cig.; — 2) neko vino iz tržaške okolice.
6118. 1. brẹ́žati, vb. impf. breži, es dämmert, Meg.- Mik.
6119. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
6120. brẹ̑žčək, -čka, m. dem. brežec, Valj. (Rad).
6121. brẹ̑žəc, -žca, m. dem. breg.
6122. brẹ̑žək, -žka, m. dem. breg; das Hügelchen, Jan.
6123. brẹ̑žən, -žna, adj. 1) Ufer-: brežna sapa, der Landwind, Cig.; — 2) bergig, Cig., M., C.; brežna tla, bergiges Terrain, Levst. (Cest.); brežna krajina, C.; abschüssig, Jarn., M., C.; njive so brežne, Gor.
6124. brẹžìč, -íča, m. dem. breg; 1) der Uferrand, Cig.; — 2) kleiner Berg.
6125. brẹžı̑čək, -čka, m. dem. brežič.
6126. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
6127. brẹ̑žnat, adj. bergig, C.
6128. brẹ̑žnica, f. 1) der Küstenfluss, Cig. (T.), Jes.; — 2) ein aus Faschinen verfertigtes Werk im Wasserbaue, das Packwerk, Št.- Cig.; — 3) der Bergacker, Cig.
6129. brẹžȗljək, -ljka, m. das Hügelchen.
6130. brgę́še, f. pl., Goriš. in Kras- Erj. (Torb.); pogl. brageše, bregeše.
6131. bȓglez, m. 1) die Spechtmeise (sitta europaea), Cig., jvzhŠt.; — 2) Spottname für einen blinden o. blödsichtigen Menschen, Mik.
6132. brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.
6133. brgúše, f. = breguše, široke, bele, prtene hlače, SlGor.; — prim. brageše.
6134. bŕhək, -hka, adj. stattlich, schmuck, hübsch, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan šotor, Burg.; — pogl. brdek.
6135. brhkóba, f., C., Cig.; pogl. brdkoba.
6136. brhkọ̑st, f., Cig.; pogl. brdkost.
6137. brhkóta, f., Cig., Jan.; pogl. brdkota.
6138. brìč, -íča, m., Cig.; pogl. birič.
6139. brı̑d, -ı̑, f. scharfe Kante, h. t.- Cig. (T.).
6140. brída, f. neka ptica, Bolc- Erj. (Torb.).
6141. bridȃk, brı̑dka, adj. = bridek, Dict.
6142. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
6143. brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.
6144. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
6145. bridı̑t, adj. scharf, C.
6146. bridíti, -ím, vb. impf. schleifen, schärfen: b. nož, C.; — prim. brditi.
6147. bridkóba, f. = bridkost, Jan.
6148. bridkǫ̑ča, f. = bridkost, ogr.- Valj. (Rad).
6149. bridkomísəłnost, f. die Schwermuth, Guts.
6150. bridkọ̑st, f. die Bitterkeit; die Trübsal; Kajn je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; Slovo sveta bridkosti daj, Preš.; die Bangigkeit; v smrtnih bridkostih, in Todesängsten; bridkosti si delati, sich ängsten, Cig.
6151. bridkọ̑stən, -tna, adj. voll Bitterkeit, trübselig: bridkostna starost, Vrt.
6152. bridkóta, f. = bridkoba, Jan.
6153. brídniti, brı̑dnem, vb. pf. 1) bitter werden, C.; — 2) beißend schmecken: redkva bridne, C.
6154. bríga, f. der Kummer, der Verdruß, die Sorge, Jan., C., nk.; — hs.
6155. brigáča, f. ein Gut, worauf ein Kirchenbeneficium haftet, Jan., Ist., C.
6156. brigāda, f. večji oddelek vojske, die Brigade.
6157. brigādən, -dna, adj. Brigade-.
6158. brigadír, -írja, m. der Brigadier.
6159. brigādnik, m. der Brigadier, Jan.
6160. brigānt, m. razbojnik, der Brigant; — prim. fr. brigand, it. brigante.
6161. brigāntstvọ, n. das Brigantenthum, nk.
6162. brı̑gati, -am, vb. impf. kümmern, angehen: kaj to mene briga! nk., vzhŠt.; Sorgen machen: to me briga, C.; — b. se, sich kümmern: za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vzhŠt.; — prim. briga.
6163. bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).
6164. bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
6165. brı̑ja, f. die Bitterkeit, C., Mik.; — prim. bridek.
6166. brijáč, m. = brivec, Cig., C.
6167. brijačíca, f. des Barbierers Weib, Valj. (Rad).
6168. brijáški, adj. Barbier-, C.
6169. brijȃva, * f. "žganje s poprom pomešano", Mursko polje- Pjk. (Črt.).
6170. brijénje, n. 1) das Rasieren, C.; — 2) die Mause (beim Geflügel), Cig.
6171. brı̑kež, m. "kozje ime", Krn- Erj. (Torb.).
6172. bríłən, -łna, adj. 1) Rasier-, nk.; — 2) brilno pero, die Mausefeder, V.-Cig.
6173. bríliti, -im, vb. impf. veter brili = brije, C., Z.
6174. briljānt, m. na poseben način izbrušen diamant, der Brillant.
6175. briljāntar, -arja, m. der Brillantkäfer (entimus imperialis), Erj. (Ž.).
6176. briljāntən, -tna, adj. sijajen, brillant, Cig., nk.
6177. brı̑łnica, f. die Barbierstube, Mur., Cig., Jan., nk.
6178. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Kras- Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
6179. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
6180. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
6181. bríniti se, brı̑nem se, vb. impf. sorgen, sich kümmern, C., Z., Vrt.; b. se za kaj, Zv.; malo se brine o tem, SlN.; — prim. briga.
6182. brı̑njar, -arja, m. 1) der Wacholdersammler, Z.; — 2) der Wacholderbrantweinverkäufer, Zora.
6183. brı̑nje, * n. coll. der Wacholder, das Wacholdergesträuch (juniperus communis).
6184. brínjev, adj. = brinov.
6185. brínjevəc, -vca, m. 1) = brinovec 1); — 2) = brinovka 2), C.
6186. brinjevína, f. das Wacholderholz, C.
6187. brínjevje, n. = brinje, Dict., BlKr.
6188. brínov, adj. Wacholder-.
6189. brínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderbrantwein; — 2) der Wacholderstock, Jan.; — 3) = brinovka 2), Jan.
6190. brínovica, f. die Wacholderbeere, Cig.
6191. brínovina, f. das Wacholderholz, Cig.; tudi: brinovína.
6192. brínovka, f. 1) eine sehr starke Hacke (Haue), Rovte (Kras); — 2) die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.).
6193. brīnza, f. der Brinsenkäse, Cig.; (po češ.).
6194. brīnzov, adj. b. sir, der Brinsenkäse, Jan.
6195. brı̑s, -ı̑, f. das Aussehen, die Gesichtsfarbe; lice lepe brisi, C.
6196. brísa, f. das Wischtuch, Cig., Mik.; das Handtuch, Gor.
6197. brisáč, m. der Wischer, Cig.; der Wischkolben, Cig.
6198. brisáča, f. das Abwischtuch, das Handtuch.
6199. brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.- Valj. (Rad).
6200. brisáłce, n. dem. brisalo, Valj. (Rad).

   5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani