Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (61.001-61.100)

  1. 1. kósast, adj. sensenförmig, Cig.
  2. 2. kǫ́sast, adj. gestutzt: k. pes, ki nima celega repa, BlKr.
  3. kosáti, -ȃm, vb. impf. zerstückeln, Z.; k. na kocke, würfeln, V.-Cig.; k. kruh = na kose rezati, C., Jap. (Prid.).
  4. kọ̑sati se, -am se, vb. impf. sich messen: (im Ringen) = metati se, Lašče- Levst. (Rok.); — wetteifern, Cig., Jan., Cig. (T.): kosajo se, kdo bo prej opravil, Svet. (Rok.); v pridnosti in varčnosti se noben vaščan ne more kosati ž njim, LjZv.; kosa se domača peča s kupilnim robcem, LjZv.
  5. kosatíca, f. die Hyperbel ( math.), C., Let.
  6. kǫ̑scema, adv. stückweise, M.
  7. kǫ́sčək, -čka, m. dem. kos; k. kruha.
  8. 1. kǫ́səc, -sca, m. das Stück; na drobne kosce razsekati, in kleine Stücke hauen.
  9. 2. kósəc, -sca, m. 1) der Mähder; danes imamo kosce; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Zemon- Erj. (Torb.); — der Weberknecht (opilio), Erj. (Torb.); črni k., der Weberbock (lamia textor), Erj. (Ž.); — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig.; — 4) pl. kosci, der Orionsgürtel (drei Sterne im Sternbild des Orion), C.
  10. 3. kọ̑səc, -sca, m. dem. 2. kos; kleine Amsel.
  11. kǫ́sək, -ska, m. dem. 1. kos.
  12. kosekānta, f. die Cosecante ( math.), Cig. (T.).
  13. kósəm, -sma, m. die Flocke, Dict., Cig., Jan., C.; — die Schneeflocke, Vod. (Izb. sp.); — k. prediva, ein Bund Flachs, Mur., Valj. (Rad).
  14. kósəmčati, -am, vb. impf. neka igra z denarjem, ki iz klobuka iztresen kaže ali klavo ("kosem") ali pismo, Notr.
  15. kósəmčək, -čka, m. dem. kosmec; das Flöckchen, Cig.; k. volne, Cig., Glas.
  16. kósən, -sna, adj. Sensen-.
  17. 1. kosíca, f. dem. kosa; 1) kleine Sense; Ljubček moj kosico brusi, Npes.-K.; — 2) die Sichel, ogr.- C.; — 3) die Schweiffeder des Hahnes, C.
  18. 2. kosíca, f. das Amselweibchen, kajk.- Valj. (Rad).
  19. 1. kosìč, -íča, m. dem. 1. kos, das Stückchen, Rez.- Valj. (Rad).
  20. 2. kosìč, -íča, m. dem. 2. kos; die Amsel (turdus merula), Alas., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); kọ̑sič, Rez.- Valj. (Rad).
  21. kosílati, -am, vb. impf. das Frühstück oder das Mittagsmahl nehmen, C., Savinska dol.; — prim. kosilo.
  22. kosíłce, n. dem. kosilo; kleines Früh- oder Mittagsmahl; plitvo k., Svet. (Rok.); — das Frühstück, Jan.
  23. kosíłčati, -am, vb. impf. ein kleines Frühmahl nehmen, frühstücken, C., M., Z.
  24. kosíliti, -ı̑lim, vb. impf. = kosilati, Meg.
  25. 1. kosı̑łnica, f. die Mähmaschine, Nov., DZ.
  26. 2. kosı̑łnica, f. pletenica, jerbas, ki ga nosijo ženske na glavi (ker v njem nosijo delavcem "kosilo" na polje), Tolm.- Štrek. (Let.).
  27. kosı̑łnik, m. der Mittagsgast, C.
  28. kosílọ, n. das Frühmahl bei den Landleuten; (nach bürgerlicher Sitte) das Mittagsmahl; na k. povabiti, zum Mittagsmahl einladen; na kosilu biti pri kom, bei jemandem das Mittagsmahl nehmen; pri kosilu, beim Mittagsmahle.
  29. kosı̑njak, m. ein großes Stück, Fr.- C.
  30. kōsinus, m. der Cosinus ( math.), Cig. (T.).
  31. kosíšče, n. das Sensengestell.
  32. kosı̑tən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).
  33. kosı̑təv, -tve, f. = košnja, Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  34. 1. kosíti, -ím, vb. impf. mähen; travo, seno, otavo k.
  35. 2. kǫ́siti, -im, vb. impf. das Früh- oder Mittagsmahl einnehmen ( prim. kosilo); kjer laž kosi, tam ne večerja, Npreg.- Jan. (Slovn.); zdaj kosimo, jetzt sind wir beim Mittagsmahle; okore kosite? um wie viel Uhr pfleget ihr zu speisen?
  36. 3. kosíti, -ím, vb. impf. = drobiti, Bilje- Erj. (Torb.).
  37. kosı̑tva, f. = kositev, Jarn., Cig.
  38. kosják, m. 1) velik nož, s katerim zelje režejo, Žabče- Erj. (Torb.); — = sekalo, das Hackmesser, Tolm.; — 2) = 2. kosec 1), Notr.
  39. kǫ̑sje, n. = kosišče, der Sensenstiel, Cig., Dol.; zlomiti k., Jurč.
  40. koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme- Erj. (Torb.); — ( prim. kosklada = "truga", Nov.).
  41. kosljáti, -ȃm, vb. impf. in Stückchen zertheilen, Blc.-C.
  42. kósma, f. = kosem, die Flocke, C., Z.
  43. kosmáč, m. 1) ein bärtiger Mann, der Rauhbart, Cig., Štrek.; — ein rauhhaariges Thier, SlN.; — 2) der Lederapfel, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.); — = kosmača, die Stachelbeere, Medv. (Rok.), Josch; — 3) der Bestoßhobel, der Rauhhobel, V.-Cig., Valj. (Rad).
  44. kosmáča, f. die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.
  45. kosmáče, -eta, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  46. kosmáčək, -čka, m. dem. kosmač; 1) der Ziest (stachys hirsuta), C.; — 2) kleiner Rauhhobel, V.-Cig.
  47. kosmačíca, f. der Lederapfel, C., Bes.; — neka breskva, Ip.- Erj. (Torb.).
  48. kosmačı̑n, m. bärtiger Mensch, Štrek.
  49. kosmáčina, f. das Rauhwerk, die Rauhware, Jarn.
  50. kosmȃčka, f. neka hruška, Cig.; — neko jabolko, Koborid- Erj. (Torb.); — neka breskva, Solkan- Erj. (Torb.).
  51. kosmačúlja, f. neka hruška, Jarn. (Sadj.).
  52. kosmȃjka, f. neko jabolko, Kanal- Erj. (Torb.).
  53. kosmálja, f. = kosmaljček, C.
  54. kosmȃljčək, -čka, m. die Kohllilie, Jarn.
  55. kosmȃljək, -ljka, m. die Kohllilie, Jarn.
  56. kósmast, adj. zotticht, Cig.
  57. kosmàt, -áta, adj. behaart, rauhhaarig, zottig; kosmata kapa, die Pelzmütze; kosmata kapa! potz tausend! kosmata ušesa imeti, = ne slišati, neposlušen biti; — rauh; k. zid = neometan zid, Gor.; — kosmato grlo, ein rauher Hals; kosmat glas, heisere Stimme, V.-Cig.; kosmata vest, ein laxes, grobes Gewissen; kosmata pesem, das Zotenlied; k. beseda, die Zote; k. šala, ein roher Scherz; kosmata laž, eine grobe Lüge; — k. med = med v satovju ( opp. suh med), Svet. (Rok.); — kosmata teža, das Bruttogewicht, Cig. (T.); kosmati denar, der Bruttoertrag, Svet. (Rok.).
  58. kosmatáč, m. der Rauhbärtige, C.
  59. kosmátast, adj. etwas behaart, Mik.
  60. kosmatáti, -ȃm, vb. impf. beim Mähen das Gras nicht gleichmäßig glatt abschneiden, Gor.
  61. kosmatẹ́ti, -ím, vb. impf. behaart, rauh, zottig werden, Mur., Jan., Met., Mik.
  62. kosmáti, -ȃm, vb. impf. zausen, zupfen, Cig., Jan., C.; volno k., Wolle zupfen, Guts.; k. se, sich balgen, Jan.
  63. kosmatíca, f. 1) der Rauhweizen, Jan., C.; — 2) die Straube, Jan.; — 3) das Mausöhrlein (hieracium pilosella), Cig., Medv. (Rok.).
  64. kosmatı̑n, m. der Behaarte, der Rauhhaarige ( n. pr. o medvedu), C.
  65. kosmatína, f. 1) das Rauhe, die Haare ( z. B. am menschlichen Körper außer dem Kopfe), Cig., M.; — 2) der Flanell, C.; — 3) die Zotte, Cig.
  66. kosmatínast, adj. rauh, behaart, zotticht, Cig.
  67. kosmatı̑nəc, -nca, m. 1) der Rauhhaarige (o volku), LjZv.; — 2) navadni k., der gemeine Bärenspinner (euprepia caja), Erj. (Ž.); — 3) die Wiesen-Küchenschelle (anemone pratensis), Jan., Tuš. (R.); — neko jabolko, Dol.
  68. kosmatínica, f. dem. kosmatína, kleine Zotte, Cig.
  69. kosmatı̑nje, n. die rauhe Behaarung, das Rauhe, Mur., C.
  70. kosmatı̑nka, f. 1) der Rauhweizen, Cig.; — 2) die Stachelbeere, C.; — 3) die Straube, Jan.
  71. kosmatíti, -ím, vb. impf. rauh machen, k. se, rauh werden, V.-Cig.
  72. kosmatìv, -íva, adj. rauh: kosmativo tkanje, DZ.
  73. kosmȃtka, f. der Pfirsich, C.; — = milica, das Liebesgras (eragrostis), Z.
  74. kosmatoglȃvəc, -vca, m. der Rauhkopf, Cig.
  75. kosmatolìst, -lísta, adj. rauhblättrig, Jan.
  76. kosmatolístən, -stna, adj. = kosmatolist, Jan. (H.).
  77. kosmatonòg, -nǫ́ga, adj. rauhbeinig, federfüßig, Cig.
  78. kosmatonǫ̑žəc, -žca, m. der Rauhfuß, Cig.
  79. kosmátost, f. die Behaartheit, die Rauhigkeit.
  80. kosmatúlja, f. die Flocke, die Zotte, Let.
  81. kosmȃvəc, -vca, m. die ästige Zaunlilie (anthericum ramosum), Medv. (Rok.).
  82. kósməc, -məca, (-səmca), m. = kosmič, Dict., Jan.
  83. kosmìč, -íča, m. dem. kosem; die Flocke, die Zotte, Cig., Jan., C.; — k. prediva, ein Bündel Spinnhaar, das Reistenbüschel, Jarn., Mur., Cig.; — das Bündel: prvotni k., das Primitivbündel, črevesni k., die Darmzotte, Erj. (Ž., Som.).
  84. kosmı̑čək, -čka, m. dem. kosmič, die Flocke, Jan.
  85. kosmína, f. 1) die Rauhseite ( z. B. des Pelzes), Cig., Jan.; — 2) die Wollflocke, Polj.; kadar sneg gre, v nebesih strižejo ovce, pa padajo na zemljo kosmine, Dol.- LjZv.
  86. kosmı̑nək, -nka, m. die Wollflocke, C.
  87. kosmı̑nje, n. das Rauhe, die Haare, Mur., Vest., Danj. (Posv. p.); kamelsko k., Kameelhaare, ogr.- Valj. (Rad).
  88. kosmoùh, -úha, m. der Schelm, C.; (o porednih fantalinih), Slom.
  89. kosmǫ̑vəc, -vca, m. = kocmovec, das Baummoos, Trst. (Let.).
  90. kosmúlja, f. 1) die Flocke, Cig., Jan.; snežna k., die Schneeflocke, ZgD.; — 2) der Fuchs, Jarn., Rib.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); — 3) die Stachelbeere (ribes grossularia), Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  91. kosmȗljək, -ljka, m. die Zaunlilie (anthericum), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  92. kosocẹ́pək, -pka, adj. paratom ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  93. kosokǫ́tən, -tna, adj. schiefwinkelig, Cig. (T.).
  94. kosolìk, -líka, m. das Plagieder, h. t.- Cig. (T.).
  95. kǫ̑soma, adv. stückweise, Cig., DZ.
  96. kosoòs, -ǫ́sa, adj. klinometrisch ( min.), Cig. (T.).
  97. kosọ̑st, f. die Schiefe, Cig. (T.); — prim. hs. koso, schief.
  98. kọ̑sov, adj. Amsel-, Cig., Jan.
  99. kosǫ́vən, -vna, adj. kosovno blago, Stückgut, Cel. (Ar.).
  100. kosovína, f. das Stückwerk, Jan.

   60.501 60.601 60.701 60.801 60.901 61.001 61.101 61.201 61.301 61.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA