Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (60.801-60.900)

  1. konjskonòg, -nǫ́ga, adj. pferdefüßig, Cig.
  2. kǫ̑njstvọ, n. das Pferdewesen, Cig.
  3. kǫ́njščak, m. 1) der Pferdemist; — 2) der Hufnagel, Z.; — 3) die Rosskastanie, C.; — 4) die größte Gattung Fisolen, C.; — 5) = konjščica, die Rosspflaume, C.
  4. kǫ́njščica, f. die Rosspflaume, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  5. kǫ́njščina, f. das Pferdefleisch, Mur.- Cig., C.
  6. konjugácija, f. sprega, d. Conjugation ( gramm.); — ( bot.), Tuš. (B.).
  7. konjúh, m. 1) der Pferdeknecht, Levst. (Zb. sp.); (po drugih slovan. jez.?) — 2) = slegur, GBrda; prim. konjčar.
  8. konjȗšnica, f. der Pferdestall, Jan., Levst. (Nauk).
  9. kónoba, f. = kanoba, der Keller, Meg., Kras- Erj. (Torb.), Bes.; — prim. srlat. canaba, canava, Keller, Mik. (Et.).
  10. konoīd, m. ein kegelartiger Körper, das Conoid ( math.), Cig. (T.).
  11. konòp, -ópa, m. der Strick, Habd.- Mik., Guts., Jan., C., Pivka- Mik., Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.), nk.
  12. konópəc, -pca, m. dem. konop; der Strick, Mur., Cig., Jan., nk.; redovno obleko prepasati s konopcem, Cv.
  13. konópən, -pna, adj. Hanf-, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; konopno ličje, Pirc; konopna zrna, Tuš. (R.); konopno platno, Dol.
  14. konǫ̑pje, n. coll. Stricke, Taue, Jan., C.
  15. konǫ̑pka, f. der Grünling (coccothraustes chloris), Frey. (F.).
  16. konóplja, f. der Hanf (cannabis sativa); die Hanfstaude; k. semenica, samica, črnica, samoraščna k., der weibliche Hanf, Cig.; k. belica, ploskovnica, der männliche Hanf, Cig.; pl. konoplje, der Hanf; konoplje treti, den Hanf quetschen, Cig.; gospodari, kakor pes v konopljah, Npreg.- Mur.; — konoplja ( coll.) = konoplje, Gor.
  17. konoplję̑n, adj. hänfen, Hanf-: konopljeno zrno, Guts., Št.
  18. konoplję́nka, f. 1) butarica iz obeljenih, suhih stebel konopljenih, s katerimi si svetijo, BlKr.; — 2) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  19. konópljica, f. dem. 1) konoplja; — 2) = konopna preja, C.; — 3) bela k., die Buschwindblume (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.); rumena k., die ranunkelartige Windblume (an. ranuncoloides), Medv. (Rok.).
  20. konopljíka, f. 1) die Hanfstaude, Mur., Cig., C., Nov.- Mik., Vrtov.; — 2) der Keuschbaum (vitex agnus castus), Cig., C., Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  21. konopljína, f. die Hanfleinwand, Mur., C.; uganka: izpod pečine v jelovino, iz jelovine v konopljino (= moka v mlinu, ki se v vreče deva), jvzhŠt.
  22. konopljı̑nščica, f. der Hohlzahn (galeopsis cannabina), C.
  23. konọ́pljišče, n. ein Hanfacker nach der Ernte.
  24. konopljı̑ščica, f. der Hänfling (fringilla cannabina), Cig., Frey. (F.); laška k., der Citronenfink, Cig., Frey. (F.).
  25. konopnę̑n, adj. = konopljen, Jan.
  26. konopníca, f. 1) das Hanfgewächs, Cig., Jan.; — 2) die Zahnwurz (dentaria), Cig., Robič ( Nkol.); — tudi: die Windblume (anemone nemorosa), Z., DSv.; — 3) die Schnatterente (anas strepera), Cig.
  27. konópnik, m. = konopnjak, Cig.
  28. konopnína, f. = konopljína, Jan.; vrvar dela iz konopníne vrvi, Ravn. (Abc.).
  29. konopnják, m. = konopljiščica, Frey. (F.).
  30. konsonānt, m. soglasnik, der Consonant.
  31. konstatováti, -ȗjem, vb. impf. istinitost izrekati, constatieren, Cig. (T.), nk.
  32. konstelácija, f. stanje zvezd, die Constellation ( astr.), Cig. (T.); = stanje, razmere, nk.
  33. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
  34. kontènt, adj. indecl. = zadovoljen; — iz it. contento.
  35. kontinēnt, m. celina, der Continent.
  36. kontinentālən, -lna, adj. celinski, Continental-, Jan., nk.
  37. kontumācija, f. die Absperrung gegen ansteckende Krankheiten, die Contumaz, Cig., Jan., nk.
  38. kontumācijski, adj. Contumaz-: kontumacijska služba, DZ.
  39. kontumȃčnica, f. die Contumazanstalt, DZ.
  40. kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
  41. kȏnva, f. die Kanne, Jan., DZ.; — prim. češ. konev.
  42. konvēncija, f. dogovor, die Convention.
  43. konvēncijski, adj. Conventions-: konvencijski (-ı̑jski) denar, Cel. (Ar.).
  44. kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.
  45. konzulāt, m. konzulstvo, das Consulat.
  46. kōnzulski, adj. Consular-: k. opravnik, uradnik, der Consularagent, der Consularbeamte, DZ.
  47. kōnzulstvən, -stvəna, adj. Consulat-, Consular-: konzulstvena oblast, die Consulatbehörde, DZ.
  48. kōnzulstvọ, n. die Consulswürde, das Consulat, Cig., Jan., nk.
  49. 1. kòp, kópa, m. = kop, der Schopf, Guts., Jarn., Mur., Cig.; der Hühnerschopf, C.; kopi na ženski glavi, Nov.; — k. kake gore, der Gipfel, die Bergkuppe, Guts., Cig.
  50. 2. kop, m. ein Grabwerkzeug, die Haue: rovnica je železen, ozek kop, Kamnik ( Gor.).
  51. 3. kop, m. die Hüfte, Z.; — pogl. kolp, kolk.
  52. 1. kọ̑p, -ı̑, f. das Behauen ( z. B. des Weingartens); prva, druga k., die erste, zweite Hacke (Hau); trda k., jvzhŠt.; o kopi, zur Hauzeit.
  53. 2. kop, f. die Stange, Z.
  54. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
  55. 2. kópa, f. der Schopf, Jan.; — prim. kop m.
  56. 3. kǫ́pa, f. 1) der Badetrog (?): otroka devati v kopo, Let.; — 2) der Hohlziegel, C., Rez.- Baud.
  57. kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  58. kopáča, f. 1) = kopač 2), der Schürhaken, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Haugabel, die zweizackige Haue, der Karst, Mur., Cig., Jan., C.; — der (zweizackige) Misthaken, Cig., Notr., Dol.
  59. kopačíca, f. 1) die Gräberin, die Hauerin; — 2) = kopača 2), Cig., C.; — eine Haue mit schmälerem, länglichem Eisen, Dol., BlKr.; — 3) der Huflattich (tussilago farfara), Kapele pri Brežicah- Erj. (Torb.).
  60. kopačína, f. ein Acker, der mit der Haue bearbeitet wird, C.; bajtica in malo kopačin na hribu boljega kruha možu dati ne more, Slom.
  61. kopāl, m. neka strjena smola, der Kopal.
  62. kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
  63. kopalíšče, n. der Badeplatz, der Badeort; v kopališča naj župan odkaže taka mesta, koder ni opasnosti, Levst. (Nauk); die Schwemme, Cig., Jan., DZ.; — die Badeanstalt, Cig., Jan., C.
  64. kopalíščən, -ščna, adj. zur Badeanstalt gehörig: kopalı̑ščna sobana, der Cursalon, Zora.
  65. kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
  66. 1. kopȃłnik, m. = kopališče, Cig.
  67. 2. kopȃłnik, m. = kopanka, 2. kopanec, V.-Cig.
  68. kopálọ, n. das Grabwerkzeug, Mur., Cig., Jan.; — der Schürhaken, Cig.
  69. kopālov, adj. Kopal-: kopalovo drevo, der Kopalbaum, Cig.; kopalova smola, Tuš. (B.).
  70. kopánčev, adj. von grobgemahlenem Weizen: kopančeva kaša, Vod. (Izb. sp.).
  71. 1. kopánəc, -nca, m. der Schober (Garben), Jan.; — prim. kopa.
  72. 2. kopánəc, -nca, m. 1) grobgemahlener Weizen, Grütze, V.-Cig.; — 2) čmrlji kopanci, ki imajo v tleh gnezdo, Mik.
  73. kopanína, f. 1) eine aufgegrabene Fläche, das Gereut, C.; — 2) kopanine, das Berggut, Fossilien, Mineralien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  74. kopánja, f. der Badetrog, der Trog, Mur., Št., Cig., Jan., ogr.- C.; k. za kopanje svinj, vzhŠt.; — der Löschtrog, V.-Cig., M.; — der Backtrog, vzhŠt.; — ein Kahn aus einem Baumstamm ausgehöhlt, C.; — die äußere Nussschale, die Kastanienschale, u. dgl., Mur., C.; — die Muschelschale, Jan., vzhŠt.; — eine stark ausgefahrene Stelle der Straße, C.
  75. 1. kopȃnje, n. 1) das Graben, das Hauen; k. rude, der Bergbau, Cig. (T.); — 2) der Neubruch, M.
  76. 2. kǫ́panje, n. das Baden; — gnati konje na kopanje.
  77. kopánjevje, n. coll. Kastanien-, Nußschalen u. dgl., Mur., C.; — prim. kopanja.
  78. kopánjica, f. dem. kopanja, das Trögchen, C.
  79. kopánka, f. grobgemahlener Weizen (Grütze), V.-Cig.
  80. 1. kópast, adj. = čopast, Mur., Jan.; kopasta kura, C.
  81. 2. kópast, adj. schoberförmig, haufenförmig: kopasti oblaki, Haufenwolken, Jes., vzhŠt., C.
  82. kopáš, m. ein Thier mit einem Schopf, C.
  83. kopáščina, f. das Haugeld, Jan.
  84. kopáški, adj. Hauer-: cestno kopaško orodje, das Straßenschanzzeug, Levst. (Cest.).
  85. kopàt, -áta, adj. gehäuft voll, gegupft voll, Jan., Ziljska dol.- C.
  86. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
  87. 2. kǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. baden: otroka, konje k.; dež me je kopal, der Regen hat mich gewaschen, C.; — k. se, (sich) baden; v mrzli, gorki vodi se k.
  88. kopáti se, -ȃm se, vb. impf. = kopičiti se: oblak se za oblakom kopa, Vrtov. (Vin.).
  89. kopȃva, f. = kompava, Z., Rib.- Mik.
  90. 1. kopȃvəc, -vca, m. der etwas gräbt, der Gräber, Jarn., Jan., M.
  91. 2. kǫ́pavəc, -vca, m. der Badegast, Cig., C.
  92. kopȃvje, n. coll. Disteln: trnje in kopavje, Cv.; — prim. kopava.
  93. 1. kopȃvka, f. die Gräberin, Cig.
  94. 2. kǫ́pavka, f. weiblicher Badegast, Cig.
  95. kǫ́pča, f. die Schnalle, Mur., Cig., Jan.; die Schließe, die Heftel, Cig., C.; — tudi hs.
  96. 1. kopčáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnallen, koppeln, Cig., Jan.; — 2) treten: petelin kopča kokoš, Cig., Kr.; — 3) k. se, sich paaren, sich begatten (von Vögeln), Cig., Kr.
  97. 2. kópčati, -am, vb. impf. izbivati, n. pr. orehe v kopi, GBrda; — prim. kopicljati.
  98. kǫ́pčica, f. dem. kopča; kleine Schnalle, die Heftel, Cig., C., DZ., Navr. (Let.), BlKr.; die Buchschließe, C.; — pl. kopčice = baba in dedec, die Heftel, BlKr.
  99. kǫ́pčiti, kǫ́pčim, vb. impf. knüpfen, C.
  100. kópəc, -pca, m. = kopač, C.

   60.301 60.401 60.501 60.601 60.701 60.801 60.901 61.001 61.101 61.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA