Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (60.797-60.896)

  1. konjı̑štvọ, n. die Cavallerie; ( nam. konjništvo).
  2. kǫ̑njka, f. neka smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  3. konjník, m. = konjik, Met., Levst. (Rok.).
  4. kǫ́njski, adj. Pferde-, Ross-; konjsko meso; konjski zdravnik, der Curschmied, Jan.
  5. konjskonòg, -nǫ́ga, adj. pferdefüßig, Cig.
  6. kǫ̑njstvọ, n. das Pferdewesen, Cig.
  7. kǫ́njščak, m. 1) der Pferdemist; — 2) der Hufnagel, Z.; — 3) die Rosskastanie, C.; — 4) die größte Gattung Fisolen, C.; — 5) = konjščica, die Rosspflaume, C.
  8. kǫ́njščica, f. die Rosspflaume, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  9. kǫ́njščina, f. das Pferdefleisch, Mur.- Cig., C.
  10. konjugácija, f. sprega, d. Conjugation ( gramm.); — ( bot.), Tuš. (B.).
  11. konjúh, m. 1) der Pferdeknecht, Levst. (Zb. sp.); (po drugih slovan. jez.?) — 2) = slegur, GBrda; prim. konjčar.
  12. konjȗšnica, f. der Pferdestall, Jan., Levst. (Nauk).
  13. kónoba, f. = kanoba, der Keller, Meg., Kras- Erj. (Torb.), Bes.; — prim. srlat. canaba, canava, Keller, Mik. (Et.).
  14. konoīd, m. ein kegelartiger Körper, das Conoid ( math.), Cig. (T.).
  15. konòp, -ópa, m. der Strick, Habd.- Mik., Guts., Jan., C., Pivka- Mik., Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.), nk.
  16. konópəc, -pca, m. dem. konop; der Strick, Mur., Cig., Jan., nk.; redovno obleko prepasati s konopcem, Cv.
  17. konópən, -pna, adj. Hanf-, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; konopno ličje, Pirc; konopna zrna, Tuš. (R.); konopno platno, Dol.
  18. konǫ̑pje, n. coll. Stricke, Taue, Jan., C.
  19. konǫ̑pka, f. der Grünling (coccothraustes chloris), Frey. (F.).
  20. konóplja, f. der Hanf (cannabis sativa); die Hanfstaude; k. semenica, samica, črnica, samoraščna k., der weibliche Hanf, Cig.; k. belica, ploskovnica, der männliche Hanf, Cig.; pl. konoplje, der Hanf; konoplje treti, den Hanf quetschen, Cig.; gospodari, kakor pes v konopljah, Npreg.- Mur.; — konoplja ( coll.) = konoplje, Gor.
  21. konoplję̑n, adj. hänfen, Hanf-: konopljeno zrno, Guts., Št.
  22. konoplję́nka, f. 1) butarica iz obeljenih, suhih stebel konopljenih, s katerimi si svetijo, BlKr.; — 2) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  23. konópljica, f. dem. 1) konoplja; — 2) = konopna preja, C.; — 3) bela k., die Buschwindblume (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.); rumena k., die ranunkelartige Windblume (an. ranuncoloides), Medv. (Rok.).
  24. konopljíka, f. 1) die Hanfstaude, Mur., Cig., C., Nov.- Mik., Vrtov.; — 2) der Keuschbaum (vitex agnus castus), Cig., C., Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  25. konopljína, f. die Hanfleinwand, Mur., C.; uganka: izpod pečine v jelovino, iz jelovine v konopljino (= moka v mlinu, ki se v vreče deva), jvzhŠt.
  26. konopljı̑nščica, f. der Hohlzahn (galeopsis cannabina), C.
  27. konọ́pljišče, n. ein Hanfacker nach der Ernte.
  28. konopljı̑ščica, f. der Hänfling (fringilla cannabina), Cig., Frey. (F.); laška k., der Citronenfink, Cig., Frey. (F.).
  29. konopnę̑n, adj. = konopljen, Jan.
  30. konopníca, f. 1) das Hanfgewächs, Cig., Jan.; — 2) die Zahnwurz (dentaria), Cig., Robič ( Nkol.); — tudi: die Windblume (anemone nemorosa), Z., DSv.; — 3) die Schnatterente (anas strepera), Cig.
  31. konópnik, m. = konopnjak, Cig.
  32. konopnína, f. = konopljína, Jan.; vrvar dela iz konopníne vrvi, Ravn. (Abc.).
  33. konopnják, m. = konopljiščica, Frey. (F.).
  34. konsonānt, m. soglasnik, der Consonant.
  35. konstatováti, -ȗjem, vb. impf. istinitost izrekati, constatieren, Cig. (T.), nk.
  36. konstelácija, f. stanje zvezd, die Constellation ( astr.), Cig. (T.); = stanje, razmere, nk.
  37. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
  38. kontènt, adj. indecl. = zadovoljen; — iz it. contento.
  39. kontinēnt, m. celina, der Continent.
  40. kontinentālən, -lna, adj. celinski, Continental-, Jan., nk.
  41. kontumācija, f. die Absperrung gegen ansteckende Krankheiten, die Contumaz, Cig., Jan., nk.
  42. kontumācijski, adj. Contumaz-: kontumacijska služba, DZ.
  43. kontumȃčnica, f. die Contumazanstalt, DZ.
  44. kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
  45. kȏnva, f. die Kanne, Jan., DZ.; — prim. češ. konev.
  46. konvēncija, f. dogovor, die Convention.
  47. konvēncijski, adj. Conventions-: konvencijski (-ı̑jski) denar, Cel. (Ar.).
  48. kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.
  49. konzulāt, m. konzulstvo, das Consulat.
  50. kōnzulski, adj. Consular-: k. opravnik, uradnik, der Consularagent, der Consularbeamte, DZ.
  51. kōnzulstvən, -stvəna, adj. Consulat-, Consular-: konzulstvena oblast, die Consulatbehörde, DZ.
  52. kōnzulstvọ, n. die Consulswürde, das Consulat, Cig., Jan., nk.
  53. 1. kòp, kópa, m. = kop, der Schopf, Guts., Jarn., Mur., Cig.; der Hühnerschopf, C.; kopi na ženski glavi, Nov.; — k. kake gore, der Gipfel, die Bergkuppe, Guts., Cig.
  54. 2. kop, m. ein Grabwerkzeug, die Haue: rovnica je železen, ozek kop, Kamnik ( Gor.).
  55. 3. kop, m. die Hüfte, Z.; — pogl. kolp, kolk.
  56. 1. kọ̑p, -ı̑, f. das Behauen ( z. B. des Weingartens); prva, druga k., die erste, zweite Hacke (Hau); trda k., jvzhŠt.; o kopi, zur Hauzeit.
  57. 2. kop, f. die Stange, Z.
  58. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
  59. 2. kópa, f. der Schopf, Jan.; — prim. kop m.
  60. 3. kǫ́pa, f. 1) der Badetrog (?): otroka devati v kopo, Let.; — 2) der Hohlziegel, C., Rez.- Baud.
  61. kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  62. kopáča, f. 1) = kopač 2), der Schürhaken, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Haugabel, die zweizackige Haue, der Karst, Mur., Cig., Jan., C.; — der (zweizackige) Misthaken, Cig., Notr., Dol.
  63. kopačíca, f. 1) die Gräberin, die Hauerin; — 2) = kopača 2), Cig., C.; — eine Haue mit schmälerem, länglichem Eisen, Dol., BlKr.; — 3) der Huflattich (tussilago farfara), Kapele pri Brežicah- Erj. (Torb.).
  64. kopačína, f. ein Acker, der mit der Haue bearbeitet wird, C.; bajtica in malo kopačin na hribu boljega kruha možu dati ne more, Slom.
  65. kopāl, m. neka strjena smola, der Kopal.
  66. kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
  67. kopalíšče, n. der Badeplatz, der Badeort; v kopališča naj župan odkaže taka mesta, koder ni opasnosti, Levst. (Nauk); die Schwemme, Cig., Jan., DZ.; — die Badeanstalt, Cig., Jan., C.
  68. kopalíščən, -ščna, adj. zur Badeanstalt gehörig: kopalı̑ščna sobana, der Cursalon, Zora.
  69. kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
  70. 1. kopȃłnik, m. = kopališče, Cig.
  71. 2. kopȃłnik, m. = kopanka, 2. kopanec, V.-Cig.
  72. kopálọ, n. das Grabwerkzeug, Mur., Cig., Jan.; — der Schürhaken, Cig.
  73. kopālov, adj. Kopal-: kopalovo drevo, der Kopalbaum, Cig.; kopalova smola, Tuš. (B.).
  74. kopánčev, adj. von grobgemahlenem Weizen: kopančeva kaša, Vod. (Izb. sp.).
  75. 1. kopánəc, -nca, m. der Schober (Garben), Jan.; — prim. kopa.
  76. 2. kopánəc, -nca, m. 1) grobgemahlener Weizen, Grütze, V.-Cig.; — 2) čmrlji kopanci, ki imajo v tleh gnezdo, Mik.
  77. kopanína, f. 1) eine aufgegrabene Fläche, das Gereut, C.; — 2) kopanine, das Berggut, Fossilien, Mineralien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  78. kopánja, f. der Badetrog, der Trog, Mur., Št., Cig., Jan., ogr.- C.; k. za kopanje svinj, vzhŠt.; — der Löschtrog, V.-Cig., M.; — der Backtrog, vzhŠt.; — ein Kahn aus einem Baumstamm ausgehöhlt, C.; — die äußere Nussschale, die Kastanienschale, u. dgl., Mur., C.; — die Muschelschale, Jan., vzhŠt.; — eine stark ausgefahrene Stelle der Straße, C.
  79. 1. kopȃnje, n. 1) das Graben, das Hauen; k. rude, der Bergbau, Cig. (T.); — 2) der Neubruch, M.
  80. 2. kǫ́panje, n. das Baden; — gnati konje na kopanje.
  81. kopánjevje, n. coll. Kastanien-, Nußschalen u. dgl., Mur., C.; — prim. kopanja.
  82. kopánjica, f. dem. kopanja, das Trögchen, C.
  83. kopánka, f. grobgemahlener Weizen (Grütze), V.-Cig.
  84. 1. kópast, adj. = čopast, Mur., Jan.; kopasta kura, C.
  85. 2. kópast, adj. schoberförmig, haufenförmig: kopasti oblaki, Haufenwolken, Jes., vzhŠt., C.
  86. kopáš, m. ein Thier mit einem Schopf, C.
  87. kopáščina, f. das Haugeld, Jan.
  88. kopáški, adj. Hauer-: cestno kopaško orodje, das Straßenschanzzeug, Levst. (Cest.).
  89. kopàt, -áta, adj. gehäuft voll, gegupft voll, Jan., Ziljska dol.- C.
  90. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
  91. 2. kǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. baden: otroka, konje k.; dež me je kopal, der Regen hat mich gewaschen, C.; — k. se, (sich) baden; v mrzli, gorki vodi se k.
  92. kopáti se, -ȃm se, vb. impf. = kopičiti se: oblak se za oblakom kopa, Vrtov. (Vin.).
  93. kopȃva, f. = kompava, Z., Rib.- Mik.
  94. 1. kopȃvəc, -vca, m. der etwas gräbt, der Gräber, Jarn., Jan., M.
  95. 2. kǫ́pavəc, -vca, m. der Badegast, Cig., C.
  96. kopȃvje, n. coll. Disteln: trnje in kopavje, Cv.; — prim. kopava.
  97. 1. kopȃvka, f. die Gräberin, Cig.
  98. 2. kǫ́pavka, f. weiblicher Badegast, Cig.
  99. kǫ́pča, f. die Schnalle, Mur., Cig., Jan.; die Schließe, die Heftel, Cig., C.; — tudi hs.
  100. 1. kopčáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnallen, koppeln, Cig., Jan.; — 2) treten: petelin kopča kokoš, Cig., Kr.; — 3) k. se, sich paaren, sich begatten (von Vögeln), Cig., Kr.

   60.297 60.397 60.497 60.597 60.697 60.797 60.897 60.997 61.097 61.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA