Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (60.601-60.700)

  1. kolofōn, m. = kolofonij, Cig. (T.).
  2. kolofōnij, m. das Geigenharz, das Colophonium.
  3. kolofonīt, m. kolofoniju podoben granat, der Colophonit, Cig. (T.).
  4. kolokvīnta, f. die Koloquinte (cucumis colocynthis), C., Tuš. (B.).
  5. kọ̑loma, adv. herum: tam koloma, dort herum, C.
  6. kolomajsati se, -am se, vb. impf. herumwetzen, Cig., M.
  7. kolomȃst, f. die Wagenschmiere, Mur., Mik., Jarn. (Sadj.).
  8. kolomàz, -máza, m. = kolomast, Habd., Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  9. kolomȃznica, f. der Wagenschmierbehälter, Cig., C.
  10. kolomaznína, f. das Wagenschmiergeld, Cig.
  11. kolomíja, f. das Wagengeleise, Cig., vzhŠt.- C.
  12. kolomı̑jnica, f. das Radgeleisewasser, vzhŠt.- C.
  13. kolomǫ̑n, m. "kolomonov žegen", neka čarovniška knjižica; (s tistim kolomonom ljudi slepariti, Zv.).
  14. kolōn, m. "koloni niso lastniki zemljišč, ampak za to, da jih obdelujejo, imajo določen del pridelka", Prim.; — it. colono.
  15. kolōna, f. vrsta, razpredelek, stolpec, die Colonne.
  16. kolonijālən, -lna, adj. Colonial-: kolonijalno blago, Jan., Cig. (T.).
  17. kolòp, m. der Galopp; v k. teči; — iz nem.
  18. kolōs, m. velikanski kip, der Koloss, Cig., Jan.
  19. kolosālən, -lna, adj. velikanski, kolossal, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  20. kolosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Weingartsteckenschlag, Rebenpfähle lieferndes Gehölz, Habd.- Mik., Jan., Cig. (T.), C., Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  21. kolospẹ̀v, -spẹ́va, m. der Rundgesang, nk.
  22. kolóšna, f. eine Art Schuh, die "Galosche", C., Gor.
  23. kolotàč, -táča, m. 1) das Rad, der Kreis, ogr.- C.; — 2) der Bereich: v kolotaču avstrijske cesarjevine, SlN.; bil je šaljiv, pa v kolotaču dostojnosti, SlN.
  24. kolotèč, -téča, m. = koloteča: kamenja nasuti po kolotečih, jvzhŠt.
  25. kolotę́ča, f. die Radspur, das Wagengeleise, Mur., Cig., Jan., C.
  26. kolotę́čina, f. 1) = koloteča, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; preseke, steze in kolotečine, LjZv.; — 2) der Radkranz, Hip. (Orb.).
  27. kolotę̑čnica, f. neka krivulja, die Cycloide, h. t.- Cig. (T.).
  28. kolotę̑čnik, m. = kolotečina 1), C.
  29. kolotèk, -tę́ka, m. die Rotation, Jan.; — 2) = koloteča, Cig., SlN.
  30. kolotǫ́čən, -čna, adj. rollend: kolotočno blago, das rollende Material ( z. B. der Eisenbahn), Cig. (T.); kolotočna vožnja, die Rollfuhr, DZ.
  31. kolotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Mühllauf, C.; — 2) = kolotek 2), Bes.
  32. kolovȃnje, n. der Umlauf: k. denarja, DZ.
  33. kolováti, -ȗjem, vb. impf. sich in Umlauf befinden, circulieren, DZ.
  34. kolovìž, -víža, m. die Schneckenwindung, der Schneckengang, Cig., Šol.
  35. kolovje, n. coll. = kolje, Pfähle, Bes.; das Pfahlwerk, Cig.
  36. kolǫ̑vnica, f. 1) die Radstube ( mont.), V.-Cig.; — 2) das Fahrgeleise, Cig.; črez vse kolovnice dirjati, über Hals und Kopf rennen, V.-Cig.
  37. kolovǫ́dən, -dna, adj. kdor kolo vodi, ali sploh kaj vodi, anführend, Levst. (Zb. sp.).
  38. kolovǫ́dja, m. der Reigenführer, Cig.; — der Rädelsführer, der Anführer, Jan., nk.
  39. kolovǫ̑dnik, m. der Reigenführer, Cig. (T.).
  40. kolovǫ̑dstvọ, n. die Führung, die Leitung, C.
  41. kolovòz, -vǫ́za, m. 1) die Radspur, das Wagengeleise, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Štrek.; — 2) der durch öfteres Fahren gemachte Fahrweg, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Cest.), Št.; po cestah in kolovozih, jvzhŠt.
  42. kolovǫ́zən, -zna, adj. fahrwegmäßig: kolovozna pot, = kolovoz 2), C.; mala cesta ali bolje kolovozna pot, Jurč.
  43. kolovozína, f. kolovozna pot: stare kolovozine, Jurč.
  44. kolovǫ̑znica, f. 1) das Fahrgeleise, Jan.; — der Fahrweg, Jan.; — po kolovoznici življenja, SlN.; — 2) das im Geleise sich sammelnde Wasser, Z.
  45. kolovǫ̑znik, m. = kolovozna pot, Cig., Jan., Nov.; poljski in gozdni kolovozniki, Levst. (Nauk).
  46. kolovožnják, m. der Monat August, C.
  47. kolǫ́vski, adv. durcheinander, im Wirrwarr: vse je šlo k., Tolm.- Štrek. (Let.).
  48. kòłp, m. = kolk, Meg.- C.
  49. kolščíca, f. weißer Mangold, die Runkelrübe, V.-Cig.; laška velika repa ali kolščica, Dict.
  50. kolȗt, m. eine runde Scheibe, Cig. (T.), DZ.; odbojni k., die Pufferscheibe (am Eisenbahnwagen), DZ.; — der Ring, Cig. (T.), nk.; — hs.
  51. kolȗtast, adj. scheibenförmig, Cig. (T.).
  52. kolȗtəc, -tca, m. dem. kolut, kleine runde Scheibe, DZ.
  53. kolutnják, m. die Ringeleidechse, kolutnjaki (annulati), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  54. kom, m. der Widerrist, Cig., C., Strp.; — prim. nem. Kamm?
  55. komȃd, m. = kos, das Stück, nk.; — prim. hs. komad, stsl. komatъ iz gr. κομμάτιον, Mik. (Et.).
  56. komȃdič, m. dem. komad, nk.
  57. kọ̑maj, adv. 1) kaum; — 2) = prav, recht, Met.; komaj vam je, Burg.; komaj ji je; zakaj se ni varovala? Jsvkr.
  58. komajsati se, -am se, vb. impf. sich herumbalgen, Cig., Polj.
  59. komȃšna, f. die Gamasche; — krompir v komašnah, Erdäpfel im Schlafrock, Zora.
  60. komȃt, m. = homot, das Kummet; — iz nem.; prim. srvn. komat, Levst. (Rok.).
  61. komatáti, -ȃm, vb. impf. k. konja, dem Pferde das Kummet anlegen, Valj. (Rad).
  62. kǫ̑mba, f. 1) kamba, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) die Kuppel, Navr. (Let.); — prim. hs. kuba, Kuppel.
  63. kǫ́mbəlj, -blja, (-bəljna), m. = kembelj, utež pri tehtnici, Z., Valj. (Rad), KrGora.
  64. kombinácija, f. sestava ( math.), Cel. (Ar.); — sklepanje, die Combination, Cig. (T.); po kombinacijah (sklepanju) kaj najti, etwas combinieren, Cig. (T.).
  65. kombinováti, -ȗjem, vb. impf. combinieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  66. kǫ̑mbljəc, -bljəca, (-bəljca), m. dem. kombelj, Valj. (Rad).
  67. kome, -eta, m. = kum, boter, BlKr.
  68. komę́dija, f. 1) vesela igra, die Komödie; — 2) Possen; to je komedija!
  69. komedijānt, m. der Komödiant.
  70. komedijāntka, f. die Komödiantin, Cig.
  71. komedijáš, m. der Komödiant, Mur.
  72. komedijepı̑səc, -sca, m. der Komödiendichter, Cig. (T.).
  73. komelíca, f. = gomilica, Jan.; komelíce = gomilice, Josch.
  74. kǫ́men, m. 1) der Kamin, Jan.; — 2) der Feuerherd, Mur., Cig., Jan., SlN., Pjk. (Črt.), vzhŠt.; — 3) ein Vorsprung beim Ofen, auf welchem die Kinder zu sitzen pflegen, um sich zu wärmen, BlKr.
  75. komēnda, f. die Ordenspfründe, die Commende, Cig.
  76. komēndnik, m. der Vorsteher einer Commende, der Comthur, Cig., Jan.
  77. komenjáča, f. der Herdfetzen, C., Mik., Valj. (Rad), vzhŠt.
  78. kǫ́menščnica, f. = komenjača, C.
  79. komēt, m. repata zvezda, der Komet.
  80. kōmičən, -čna, adj. komisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  81. kōmik, m. der Komiker, nk.
  82. kōmika, f. die Komik, Cig. (T.).
  83. kǫ́min, m. = komen, Mik.
  84. komīs, m. das Commissbrot, Z., Ljub.
  85. komisı̑ja, f. 1) navod, poverjenstvo, die Commission; — 2) nekdaj: die Bezirksbehörde; oče župan pridejo neki dan klavrni iz komisije, Erj. (Izb. sp.); bil je skoraj vedno na poti: zdaj v komisijo, zdaj v kresijo, Str.
  86. komisı̑jski, adj. h komisiji spadajoč.
  87. komı̑zg, m. das einmalige Zucken mit der Achsel, Jan.
  88. komízgati, -am, vb. impf. die Achsel zucken, Jan.; na vse le kratko odgovarjaš, ali pa z ramo komizgaš, Glas.
  89. kómnata, f. = čumnata, kemenata, Cig., Jan.
  90. komọ̑ł, adj. 1) hörnerlos, ("komul") C.; — 2) in Trauerkleidung: hči obrobljena ali komola ("komula") hodi po materi, Guts.; — prim. rus. komolyj, hörnerlos, stvn. hamal, mutilus, C.
  91. komọ̑łcati, -am, vb. impf. mit den Achseln zucken, Jan.
  92. komọ̑łčən, -čna, adj. Ellbogen-; komolčna žila, die Ellbogenader, Cig.
  93. komọ̑łəc, -łca, m. 1) der Ellbogen; s komolcem koga suniti; — der Theil des Armes von dessen mittlerem Gelenke bis zur Handwurzel, Cig.; als Längenmaß, = laket, C.; = ein einhalb Fuß, Z.; šestdeset komolcev dolg, Dalm.; — v komolce so si, sie sind sehr verträglich, Notr.- Cig.; do komolca biti komu prijatelj: sehr befreundet sein, nk.; — 2) der Bug (bei Thieren), Cig.; zadnji k., das Sprunggelenk, C.; — 3) das Band (bei den Zimmerleuten), Cig.; — 4) der Hügel, ogr.- M., C.; po solnčnih komolcih, Ahac.
  94. komónika, f. der Beifuß (artemisia), Valj. (Rad), Mik. (Et.).
  95. komónjica, f. = komonika, C.
  96. komp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.- C.; — prim. nem. der Kumpf, Kumpen = etwas Vertieftes, C.
  97. kompa, f. die Fähre, C.
  98. kompāktən, -tna, adj. jedrnat, compact, Cig. (T.).
  99. kompanı̑ja, f. oddelek vojaštva, stotnija, die Compagnie.
  100. kompanı̑jski, adj. Compagnie-; k. poveljnik.

   60.101 60.201 60.301 60.401 60.501 60.601 60.701 60.801 60.901 61.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA