Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (60.501-60.600)

  1. kolẹ̑nčək, -čka, m. 1) ein Kind, das der Braut, wenn sie in das Haus des Bräutigams kommt, auf den Schoß gelegt wird, Valv.; — 2) die Dotterblume (caltha), vzhŠt.- C.
  2. kolę̑nčič, m. = kolenček 1), C., Štrek.
  3. kolẹ́nčiti, -ẹ̑nčim, vb. impf. = kolenčati, kravo k., C., Dol.
  4. kolẹ́nčiv, adj. knotig, Dict.- Mik.
  5. kolẹ̑nčkati, -am, vb. impf. = kolenčiti, vzhŠt.
  6. kolẹ̑nčnik, m. 1) pri statvah prečna palica pod prsnim vratilom, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) = kolenič, Bolc- Erj. (Torb.).
  7. kolẹ́nəc, -nca, m. 1) = kolence, Jan.; — das Fingergelenk, Mur., C.; — 2) der Rainkohl (lapsana communis), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Spark (spergula), Cig., C., Medv. (Rok.).
  8. kolẹ́nica, f. 1) voda do kolen segajoča, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = kolenka 2), Npes.-Vraz.
  9. kolẹ́nič, m. iz prota zvita gož, katero pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganjeno prednjo nogo, da ne zaide predaleč, Bolc- Erj. (Torb.).
  10. kolẹník, m. der Spark (spergula arvensis), Josch.
  11. kolẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) = kolenčati 1), kolenčiti, Z.; — 2) nach Art des Rindviehes auf den Knieen liegen, V.-Cig.
  12. kolẹ́nji, adj. Knie-: k. upogib, Telov.; nad kolenjo zgibo, Levst. (Zb. sp.).
  13. kolẹ́nka, f. 1) eine Art Geranium, C.; — 2) kolenke, eine Art Weiberstrümpfe, BlKr.
  14. kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
  15. koles, m. = koleselj, C.
  16. kolę́sast, adj. radförmig; kolesasta mreža, Zv.; k. list, Tuš. (B.).
  17. kolę́sati, -am, vb. impf. = na kolesu se voziti, auf dem Bicycle fahren, LjZv.
  18. kolę́sce, n. dem. kolo; das Rädchen; — ein rundes Scheibchen, Cig.; krvna kolesca, Blutkörperchen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  19. kolę́sčast, adj. rundscheibig, Cig.
  20. kolésəlj, -slja, m. die Kalesche.
  21. kolę́sən, -sna, adj. Rad-.
  22. kolę̑sje, n. das Räderwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., C.
  23. koleska, f. = koleselj, Cig., Jan.; — rus.
  24. kolę̑snat, adj. räderig, Jan. (H.).
  25. kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  26. kolę̑snik, m. 1) der Achsennagel am Wagen, C.; — 2) die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Cig., C.; — 3) kolesník, der Eisenhut (aconitum napellus), Soča- Erj. (Torb.).
  27. kolesnják, m. der Radkasten ( z. B. am Schiff), DZ.
  28. kolešev, adj. = razpokan, ne cel, Notr.
  29. kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.- SlN.
  30. kolēt, m. poleten na lehko roko narejen svinjak, Plužna- Erj. (Torb.).
  31. kọ̀li, adv. 1) wie viel auch, wie sehr auch, Boh.; koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim Dol.- Levst. (Sl. Spr.), C.; — koli — toli, wie sehr — so sehr, C.; — 2) za relativnimi besedami: immer, auch: kdor koli, wer immer, kolikor koli, wie viel immer, itd.; — 3) ziemlich, Z.; koli slaba letina, ziemlich magere Ernte, Z., C.; še koli dobro, noch ziemlich gut, Dol.; zna še koli brati, jvzhŠt.
  32. koli, interj. koli-te! (izražuje začudbo), Gor., Tolm.
  33. kolíba, f. hölzerne Hütte, die Baracke, Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. tur. kaliba iz gr. καλύβη, Mik. (Et.).
  34. kolíbica, f. dem. koliba; das Hüttchen, Z., nk.; k. na vrtu, Zora.
  35. kolı̑bje, n. coll. Baracken, Navr. (Let.).
  36. kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.
  37. kolíčati, -am, vb. impf. mit Stecken, Pfählchen versehen, pflöcken, Cig.
  38. kolı̑čək, -čka, m. dem. količ, = kolček, kleiner Stecken, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  39. kọ̑ličək, -čka, pron. indef. irgendwie groß: količko, ein bisschen, C., Zora; količko kaj, irgend eine kleine Menge, količko kdo, irgend jemand, C.
  40. količína, f. das Quantum, die Quantität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Quote, Cig., DZ.; die Größe ( math.), Cig. (T.); prostorna k., die Raumgröße, Cel. (Geom.); pretržna k., unstetige Größe, Cig. (T.); k. prožnosti, die Elasticitätsgröße, Cig. (T.).
  41. kolíčiti, -ı̑čim, vb. impf. pfählen: vinograd k., Cig., Jan.
  42. kǫ́ličje, n. coll. Stecken, Pfähle ( pos. o slabem kolju), (kol'čje) Dol.
  43. kọ̑ličkaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, ein wenig; da mi je le količkaj dal; če me imaš le količkaj rad.
  44. kolı̑čkati, -am, vb. impf. neko igro za solde in gumbe igrati, Kneža ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  45. kọ̑ličkən, -kna, adj. = kako majhen, wie klein, Cig.
  46. kolı̑čkovati se, -ujem se, vb. impf. neka pastirska igra s količi, v Medjimurju- Vest. I. 110.
  47. kọ̑ličnik, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., UčT.
  48. kolíja, f. kolija je jama, kotanja, Jurč.; pogl. koleja.
  49. kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!
  50. kōlika, f. grizenje, ščipanje po trebuhu, die Kolik.
  51. kọ̑likaj, pron. indef. irgend eine kleine Menge, ein bisschen, Cig., Trub., Kr.; to danes pokosim, če mi kolikaj pomoreš, če mi kolikaj vina daš, Levst. (Rok.).
  52. kọ̑likanj, pron. I. interr. wie viel, ( nav. v vzkliku); kolikanj dobrot smo od njega prejeli! — II. (redko) rel. = kolikor: kolikanj je duš, tolikanj je milosti božjih, Jsvkr.
  53. kọ̑liki, pron. interr. der wievielte? Jan.; koliki dan je danes? C.
  54. kọ̑likič, adv. zum wievieltenmale? Mur.
  55. kọ̑liknat, adj. wie vielfältig? Met.
  56. kolikǫ̑ča, f. die Quantität, C., kajk.- Valj. (Rad).
  57. kọ́likočas, * adv. = kolikokrat, C.
  58. kolikogùb, -gúba, adj. wie vielfältig? Cig.
  59. kolikọ̑st, f. die Quantität, die Größe, Cig., Jan., Cig. (T.); k. sile, Sen. (Fiz.).
  60. kọ́likošən, -šna, adj., pogl. kolikšen.
  61. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
  62. kolína, f. 1) das Schlachten eines Hausthieres, bes. eines Schweines, Danj.- Mik., Levst. (Zb. sp.), SlGor., Kor.; prašiči bodo to jesen za kolino in prodajo, Jurč.; — 2) das Geschlachtete, C., M.; ste li koline meni darovali? Jap. (Sv. p.); čemu je meni tolikanj vaših kolin? Škrinj.; — nav. pl. koline, das Geschenk an Fleisch und Würsten von einem für das Haus geschlachteten Schweine u. dgl.; — pl. koline, der auf das Schlachten folgende Schmaus; na k. povabiti; — 3) kolina, die mit Brei und Blut gefüllte Wurst, Mur., vzhŠt.
  63. kolı̑nəc, -nca, m. = kolinjak, C.
  64. kolíniti, -ı̑nim, vb. impf. mit dem Schweinechlachten und Bereiten der Würste beschäftigt sein, Pjk. (Črt.); včeraj smo kolinili, SlGor.
  65. kolı̑njak, m. das Wagengeleise, die Radspur, Mur.- Cig.; — = kolovoz, der durch ein Geleise kenntlich gemachte Weg, C.
  66. kolíšče, n. die Pfahlreihe, das Pfahlwerk, Jarn., Mur., Cig., Jan.
  67. kolı̑ščnica, f. eine Umzäunung mit Pallisaden, Cig.
  68. kolı̑tev, -tve, f. das Bepfählen, das Bestecken ( z. B. der Weingärten), Z., jvzhŠt.
  69. kóliti, kǫ́lim, vb. impf. pfählen, Pfähle stecken, Cig.; okopali smo že, zdaj kolimo, jetzt sind wir mit dem Bestecken (des Weingartens) beschäftigt, jvzhŠt.; k. kaj, bepfählen, Mur., Cig., Jan.; k. vinograd, jez, Cig.; — tudi: kolíti, Št.
  70. kolízija, f. strnjenje nasprotij, die Collision, Cig. (T.).
  71. koljáč, m. = količ 2), der Bestecker, Dol.
  72. koljáda, f. = kolada, die Biestmilch (iz furl. caglade), Štrek. (Arch.).
  73. kǫ́lje, n. coll. die Pfähle, die Stecken; die Weingartenpfähle; sto mer kolja; — das Pfahlwerk, Cig., Jan., Cig. (T.).
  74. kǫ́ljenəc, -nca, m. die Steckenfisole, C., Z.
  75. kǫ́ljenik, m. = koljenec, Mariborska ok.- C.
  76. kǫ́ljenje, n. das Pfählen, Cig., M., jvzhŠt.
  77. kòłk, kółka, m. 1) die Hüfte, das Hüftbein; bolezen v kolkih, Cv.; kolka vzdigovati in spuščati, die Hüften heben und senken, Telov.; klobuk svoj mu (suhemu konju) lahko obesiš na kolk, SlN.; — 2) der Felsenvorsprung, Cig.; — die Klippe, C.; — die Koppe eines Berges, (kok) V.-Cig.; — der Hügel, Rez.- C.; — 3) der oberste Weinpressriegel, C.; — der große Thorriegel, Savinska dol.- C.; — 4) der Kegel, M.; kolke podirati, Št.- Cig.; — 5) die Radspeiche, Z.; — 6) das Häkchen am Flügel der Spinnradspule, C.; — 7) der Pfeil, C.
  78. kółke, f. pl. das Werg, C. ( Vest. I. 4.); kuke, Cig.
  79. kółkov, adj. Hüft-; kolkov sklep, das Hüftgelenk, Cig.
  80. kolkoválọ, n. die Stempelpresse, C.
  81. kolkováti, -ȗjem, vb. impf. stempeln, Cig., Jan., nk.; — prim. kolek.
  82. kolkovȃvəc, -vca, m. der Stempler, Jan.
  83. kōlkovən, -vna, adj. Stempel-: kolkovni urad, das Stempelamt, Jan.
  84. 1. kółkovina, f. slabše predivo, katerega se še nekoliko pazdirja drži, Dol.; — prim. kolke.
  85. 2. kolkovína, f. die Stempelgebür, Jan., C.
  86. kołkȗn, m. der Zapfen, Vrtov. (Vin.).
  87. kólmež, m. der Kalmus (acorus calamus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — psovka sitnemu otroku, Polj.
  88. kółnenje, n. = kletje, Krelj- Mik.
  89. kołníca, f. 1) der Wagenschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Notr.; — kǫ́lnica, Valj. (Rad), Rib.- M.; — 2) das Wagenbrett, ogr.- C.; — kolníce, ein Wagen mit solchen Brettern, zum Verführen des Düngers, Dol.; — 3) = kolnik, kolinjak, C., Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.); črez kolnice bežati, über Hals und Kopf fliehen, V.-Cig.
  90. kołník, m. kolovozna pot, der Fahrweg, Cig., ogr.- C., Gor., Dol., Koborid- Erj. (Torb.); k. ali kolovoz, Hip. (Orb.); der Waldweg, C.; s kolnika zavoziti, = vom rechten Wege abkommen, Glas.
  91. kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; ( hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.- Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. ( Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
  92. kolobántati, -am, vb. impf. = kolobitati, Geräusch machen, C.
  93. kolobę́ncati se, -am se, vb. impf. sich wälzen, Npes.-Vraz.
  94. kolobę́nčati, -am, vb. impf. ein Rad schlagen, V.-Cig.
  95. kolobę́nəc, -nca, m. das von einem Menschen geschlagene Rad, V.-Cig., Jan.
  96. kolobíntati, -am, vb. impf. 1) herumwälzen, k. se, sich herumwälzen, ogr.- C.; — 2) = kolobitati 2), C.
  97. kolobítati, -am, vb. impf. 1) sich drehen, M.; — 2) strampfen, C.; poltern, Geräusch machen: kolobita, kdor škrinje vozi, C.; einherstolpern, C.
  98. kolobǫ́cija, f. 1) das wirre Durcheinander, der Wirrwarr, das Chaos; — 2) das Schlaraffenland, Kr.- Valj. (Rad).
  99. kolobǫ́tati se, -am se, vb. impf. sich ringeln, Bes.
  100. kolōdij, m. neka tekočina, das Collodium.

   60.001 60.101 60.201 60.301 60.401 60.501 60.601 60.701 60.801 60.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA