Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (60.397-60.496)

  1. kokọ̑škovica, f. = kokoška, die Hundsrose, C.
  2. kokọ̑šnica, f. das Hungerblümchen (draba verna), Ben.- Erj. (Torb.).
  3. kokošnják, m. 1) = kurnjak, Cig.; — 2) kokọ̑šnjak = kokošjak, Štrek.
  4. kokọ̑t, m. 1) der Hahn, Mur., Cig., Jan., Št.; — 2) der ganze Nusskern, C.
  5. 1. kokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. gackern, Cig., C.; pute kokotajo, Ravn. (Abc.); k. kakor jerebica, Dict.; — unverständlich reden, C.; radebrechen: gospoda francoski, nemški kokota, Levst. (Zb. sp.).
  6. 2. kokotáti, -ȃm, vb. impf. zärteln, GBrda; — prim. 1. kok.
  7. kokọ̑təc, -tca, m. dem. kokot; 1) kleiner Hahn, Št.; — 2) = oreh, Bolc- Erj. (Torb.); (jedrce?), prim. kokot 2).
  8. kokọ̑tək, -tka, m. dem. kokot; 1) das Hähnchen, C., Valj. (Rad); — 2) = kokot 2), C.
  9. kokotíca, f. das Ohrenheil, die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — tudi = predenica, die Flachsseide, C.
  10. kokotíčevina, f. = kokotica, das Ohrenheilkraut, Z.
  11. kokotı̑nka, f. die Brunelle (prunella vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  12. kokotljáti, -ȃm, vb. impf. gackern: kokot kokotlja, Glas.
  13. 1. koks, m., LjZv., pogl. kokos 2).
  14. 2. kȏks, m. die Coakskohle, Erj. (Min.).
  15. koktáti, -ȃm, vb. impf. radebrechen, C.; — prim. kokotati.
  16. kōkul, m. der Kockelstrauch (cocculus), Tuš. (B.).
  17. kòł, kóla, m. der Pfahl, der Stecken; s kolom koga udariti; der Rebenpfahl, der Weingartenstecken; trdo h kolu privezati; der Zaunpfahl, Cig., Jan., Rez.- C.; stavbe na kolih, Pfahlbauten, nk.; — železni kol, das Brecheisen, Cig., Jan.
  18. kọ́la, n. pl. išči pod: kolo.
  19. kola, f. ovčje ime, Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
  20. koláč, m. 1) radförmiges Osterbrot; kolače peči; — ein runder Kuchen überhaupt, bes. als Geschenk, oder auch, was man sonst an dessen Stelle als Geschenk, z. B. vom Jahrmarkte, von einer Wallfahrt bringt, Gor.; — ein Laib Weißbrot, vzhŠt.; — = butarica na cvetno nedeljo, Savinska dol.; — 2) ein ähnlich aussehendes Bund Draht u. dgl., Cig.; — 3) eine Art rundes, hölzernes Weingefäß, = čutara, C.; — 4) der Kreis: Vranec pleše na kolače, Levst. (Zb. sp.); — 5) beneški k., das venetianische Radthierchen (rotalia veneta), Erj. (Ž.).
  21. koláča, f. eine alte Kuh, C.
  22. koláčək, -čka, m. dem. kolač; 1) ein kleines radförmiges Osterbrot; — 2) der Oelkuchen, C.; — 3) = kravajec, C.
  23. kolȃčnik, * m. majhen hlebec, ki se daje v dar ( n. pr. krojaču, kadar delo dogotovi), Gor.
  24. koláda, f. die Biestmilch (pri človeku in živinčetu), Dict., C., Vreme- Erj. (Torb.); — pogl. koljada.
  25. kolȃjna, f. die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  26. koláš, m. 1) der Anführer beim Kolo-Tanze, C.; — 2) kolaši, Scheibenquallen, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  27. kolȃvsati, -am, vb. impf. heftig schaukeln, Mur.
  28. kolȃvsnica, f. die Schaukel, Z., Jan. (H.).
  29. kōlba, f. 1) die Keule: kolba mesa, C.; zadnji konec mesa pri zaklani živini, C., BlKr.; — 2) der Schädel, C.; — iz nem. Kolbe.
  30. kōlbati, -am, vb. impf. k. koga, jemandem die Haare kurz schneiden, SlGor.- C.; — prim. kolba 2) in bav. kolben, C.
  31. kòłc, kółca, m. der Schluchzer, Cig.; na kolc reci: Bog me oskrbi, Št.- C.
  32. kółcanje, n. krampfhaftes Aufstoßen, der Schluchzen.
  33. kółcati, -cam, vb. impf. 1) schlagen: srce kolca, Raič ( Let.); — 2) kolca se mi, ich habe den Schluchzen (das Schlucksen); kolca se mi: nekdo na-me misli; po tem se nikomur ne bo kolcalo, darnach wird kein Hahn krähen, Cig.
  34. kółcavəc, -vca, m. der den Schluchzen hat, Jan.
  35. kółcavica, f. = kolcanje, Jan.
  36. kǫ́lce, n. 1) das Rädchen; radförmiges Scheibchen, der Ring; kolce iz lecta, jvzhŠt.; — 2) pl. kolca, dem. kola; zweirädriger Handwagen oder Karren, Cig., Jan., ogr.- C.; — das vordere Pfluggestell mit den Rädchen: gredelj in kolca, Erj. (Torb.); — das Spinnrad, C.
  37. kółcniti, kȏłcnem, vb. pf. schluchzen, C.; nav. k. se: kolcnilo se mi je, ich habe einmal geschluchzt, Cig., M., C.
  38. kȏłč, -ı̑, f. der unbewurzelte Rebensetzling, C., Nov., Ip.- Erj. (Torb.); kolči rezati, Goriš.; od neznanih ljudi ne bo kolči ali sajenic kupovati, Vrtov. (Vin.).
  39. kȏłč, m. 1) = kolčaj, Trst. (Let.); — 2) der Stößel, Mur.
  40. kȏłča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, (kuča) SlGor.- C., Trst. (Let.).
  41. kolčȃj, m. ein Büschel Flachs, Mur., C., Mik.; Vehtra-baba, dežja daj! Lanu ti dam debel kolčaj, (kučaj) Npes.- Glas.
  42. 1. kǫ́lčast, adj. radähnlich, ringförmig, Cig.; — prim. kolce.
  43. 2. kȏłčast, adj. schopfig (o rastlinah) C.; — prim. kolča.
  44. kolčè, -ę́ta, n. der Butterfassstempel, Mur., Cig.
  45. kołčə̀c, -čcà, m. dem. kolec, Valj. (Rad).
  46. kǫ́lčəce, n. dem. kolce; das Rädchen, Cig.; — pl. kolčeca, dem. kolca, das Wägelchen, ogr.- Valj. (Rad).
  47. 1. kółčək, -čka, m. dem. kolk; die Hüfte, C.
  48. 2. kółčək, -čka, m. dem. kolec; kleiner Pfahl, Stecken; tudi: kolčə̀k, -čkà, Valj. (Rad).
  49. 3. kołčək, -čka, m. der Klopfer an der Thüre, (kuček) V.-Cig.; — prim. kolči?
  50. kōlčən, -čna, adj. Stempel-, (kolečen) DZ.
  51. kółčet, m. = kolk, Danj.- Mik., C., vzhŠt.
  52. kołčę̑vnica, f. das Werg, (koč-) Jan.; nav. pl. kolčevnice, C., jvzhŠt.
  53. kółči, kółčem, vb. impf. = tolči, Mur., SlGor.
  54. kołčíca, f. lopatična k., die Schulterhöhe, Erj. (Som.).
  55. kółčiti se, -im se, vb. impf. sich elend fortbehelfen, Lašče- Levst. (M.).
  56. 1. kolčjè, -à, n. der Butterfassstempel, (kolčè) Lašče- Erj. (Torb.).
  57. 2. kȏłčje, n. coll. die Radspeichen, C.; — prim. kolč 2.
  58. kȏłčka, f. = kolk, C.
  59. kołčníca, f. 1) das Hüftbein, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) der Druckstempel, Cig.
  60. kołčník, m. = kolčnica 1), das Hüftbein, vzhŠt.- C.
  61. kolčnína, f. die Stempelgebür, C.
  62. kołčnják, m. = kolčnik, C.
  63. koldiš, m. = kolduš, ogr.- C.
  64. kolditi, -im, vb. impf. betteln, ogr.- C.
  65. koldováti, -ȗjem, vb. impf. betteln, ogr.- C.
  66. kolduš, m. der Bettler, ogr.- C.; — prim. madž. koldus.
  67. kolę̑b, m. = kolebaj: k. v bok, Telov.
  68. kolebȃj, m. der Schwung, Telov.; — die Schwankung ( z. B. des Barometers), Cig. (T.).
  69. kolę́banje, n. das Schwingen, das Schwanken, Cig.
  70. kolę́bati, -am, vb. impf. schwingen: k. z glavo, s trupom, z rokama, den Kopf, den Rumpf, die Hände schwingen, Telov.; — k. se, schwanken, schwingen, Cig.; — hs.
  71. kolę́bav, adj. schwankend, Jan. (H.).
  72. kolę̑bljaj, m. die Schwingung, C.
  73. kolebljìv, -íva, adj. schwankend, Cig. (T.).
  74. kolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. eine schwankende, schwingende Bewegung machen: naprej k., Telov.; k. z roko, Nov., Bes.
  75. kółəc, -łca, m. dem. kol; der Pfahl, der Stecken.
  76. kǫ́ləčka, -čək, n. pl. der Schiebkarren, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. kolca, (kolce).
  77. kolę̑čka, f. = kǫ́ləčka, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.).
  78. kolę́da, f. 1) der von Musik und Gesang begleitete (um die Weihnachtszeit herum stattfindende) Umgang von Hans zu Haus, wobei Gaben gesammelt werden, Mur.; iti v koledo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — pl. kolede, Weihnachten, ogr.- C.; — 2) (psovka) das Schreimaul, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. gr. καλάνδαι, lat. calendae, Mik. (Et.).
  79. kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.- Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.- Valj. (Rad).
  80. kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.- Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.
  81. kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.- Vest., jvzhŠt., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.- Vest.
  82. kolednína, f. to, kar koledniki naberejo, Z.
  83. kolę̑dniški, adj. kolednikov se tičoč, M.; koledniške pesni, Npes.-K.
  84. kolę̑dnjak, m. 1) = kolednik 2), Pjk. (Črt.); — 2) der Monat December, C.
  85. kolę̑dovanje, n. die weihnachtlichen Umzüge mit Gesang und Spiel.
  86. kolę̑dovati, -ujem, vb. impf. 1) zur Weihnachtszeit von Haus zu Haus ziehen, Lieder singen und dafür milde Gaben sammeln; — 2) betteln, C., Vest.
  87. kolę̑dovavəc, -vca, m. = kolednik, Zilj.- Jarn. (Rok.), Valj. (Rad).
  88. kolēg, * m. = kolega, Valj. (Rad).
  89. kolēga, * m. tovariš v šoli, uradu itd., der College, nk.
  90. 1. kolẹ́hati, -am, vb. impf. 1) schütteln, zerren, C., Z.; k. pijanca, = na noge ga spravljati, C.; k. tele prek plota, C.; — k. se, sich auf der Erde herumwälzen, ogr.- C.; sich auf die Beine zu stellen suchen, C.; — sich recken, Dol.; — k. se, das Krankenbett verlassen haben, C.; — 2) mühsam kriechen: po vseh štirih sem moral kolehati v vas, Bes.; — prim. rus. kolyhatь, bewegen, schaukeln.
  91. 2. kolẹ́kati, * -am, vb. impf. rund ausschneiden, Mik. (Et.).
  92. kolẹ́ja, f. das Wagengeleise, Mur., Cig., Šol., Met., Mik., DZ., Levst. (Cest.); po izvoženih kolejah, Zv.
  93. kolejàn, -ána, m. = kolednik, C.
  94. kolẹ̑jnica, f. die Eisenbahnschiene, Jan. (H.).
  95. kolə̀k, -lkà, m. dem. kol; 1) das Pfählchen, kleiner Stecken, Valj. (Rad); kólək, Mur.; — 2) kōlək, -lka, der Urkundenstempel, Cig., Jan., nk.; (po češ.: kolek, -lku).
  96. kǫ́lən, -lna, adj. 1) = kolesen: kǫ̑lno pešče, Mik.; — 2) Wagen-, C.
  97. kolẹ́nast, adj. knieförmig.
  98. kolẹnàt, -áta, adj. gekniet, Cig.
  99. kolẹ́nce, n. dem. koleno; 1) kleines Knie; — 2) der Halmknoten, das Gelenk ( bot.), Cig., Jan., Cig. (T.); kolence na žitnem steblu, Mik.; rž v kolenca gre, Vrtov. (Km. k.); — der einjährige Trieb, die Lode beim Schwarzholze, Cig.; — 3) der Rücken des Quercanals an einer abschüssigen Straße, Gor.; — 4) v kolencu smo si, wir sind Vertraute, C.
  100. kolẹnčák, m. prag na navzdolnem potu, C.; — prim. kolence 3).

   59.897 59.997 60.097 60.197 60.297 60.397 60.497 60.597 60.697 60.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA