Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (60.301-60.400)

kǫ́čič, m. die gemeine Mauerassel (oniscus murarius), Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.).
kočı̑ja, f. die Kutsche; — prim. it. cocchio, Kutsche.
kočijáš, m. = kočijaž, Mur., Valj. (Rad).
kočijȃški, adj. Kutscher-.
kočijȃž, m. der Kutscher.
kočijážiti, -ȃžim, vb. impf. Kutscher sein, als Kutscher dienen, Z.; — kutschieren, Cig., Jan.
kočı̑jən, -jna, adj. Kutschen-.
kočı̑jica, f. dem. kočija.
kočijíšče, n. = kočijnik, Cig.
kočı̑jnik, m. der Wagenkasten der Kutsche, Cig.
kočı̑jski, adj. Kutschen-.
kočína, f. elende Hütte, C.
kóčiš, m. = kočijaž, Habd.- Mik.
1. kǫ̑čka, f. dem. koča; das Häuschen, Zora.
2. kǫ̑čka, f. = kvočka, C., Dol., jvzhŠt.
3. kǫ̑čka, f. junges Schwein, Gor.; — prim. 3. koča, kocek.
4. kǫ̑čka, f. die Osterluzei (aristolochia clematitis), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — prim. 2. koča.
kočljìv, -íva, adj. wählerisch, bes. im Essen, genäschig, naschhaft, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; kočljivo živeti, prassen, V.-Cig.; — heikel, heikelig, Cig., Jan., Gor.- M., nk.
kočljı̑vəc, -vca, m. der Heikelige, Cig., Jan.
kočljı̑vka, f. = kočljiva ženska, Cig.
kočljívost, f. die Heikeligkeit in Bezug aufs Futter, Pohl.- Valj. (Rad); die Heikeligkeit überhaupt, Cig., Jan., nk.
1. kǫ́čnik, m. der Backenzahn; tudi: kǫ̑čnik; — iz kotčnik; prim. kotnik.
2. kǫ̑čnik, m. = kočevavec, Vrt., Stare (Zgod.).
kǫ́čnjak, m. der Backenzahn, Cig. (T.), Erj. (Z.), Valj. (Rad).
kóčuh, m. = kočija, ogr.- Mik.
kočȗn, m. der Frühlingssafran (crocus vernus), Bled ( Gor.).
kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.- Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.- Levst. (M.).
kǫ́da, adv. = kod, Krelj- M.; ne ve koda kam, C.
kodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Fr.- C.
kǫ́daj, adv. = kod: od kodaj, Kast.
kodẹ̑lja, f. das in Cylinderform zusammengelegte Spinnhaar oder Werg, wie es auf den Spinnrocken gesteckt wird, die Rupfe; — po kodelji, = po preslici, in mütterlicher Linie, Cig.
kodẹ̑ljica, f. dem. kodelja; 1) die Haar- oder Samenkrone (pappus), Erj. (B.); — 2) die traubige Muscathyacinthe (muscari racemosum), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
kǫ̑dež, m. = kolduš, C., ogr.- Mik., Valj. (Rad).
kǫ́di, adv. = kod, Mur., vzhŠt.; kodi to? wo denn? C.; kodi kak, allfällig, Cig.
kǫ́dik, adv. = kod, koder, vzhŠt.
kǫ̑diš, m. = kolduš, ogr.- C.
kǫ́diti, -im, vb. impf. = prosjačiti, Cig., ogr.- Mik., vzhŠt.; — prim. kolduš.
kǫ̑dlja, f. = kodelja, Mur., vzhŠt.; Prelja ima narejeno kodljo (kodlo), Danj. (Posv. p.).
kodljáti, -ȃm, vb. impf. kraus machen, in Locken legen, locken, Z.; k. se, kraus werden, Cig., Jan.; — prim. kodrljati.
kodúnja, f., C.; pl. kodunje, Meg., Cig., Št.; pogl. kadunja.
koeficiēnt, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).
kofè, -ę́ta, m. der Kaffee; pogl. kava.
kòj, kója, m. das Aufziehen, die Zucht, M.; — die junge Zucht, die aufgezogenen Thiere, Cig.
1. kọ̀j, adv. 1) = takoj, taki, sogleich, Mur., Cig., Jan., Št., Gor.; — 2) ziemlich: še koj lep, Št.
2. koj, adv. = 2. ko, nur, Npes.-Schein.
kója, f. die Erziehung, Notr.
kǫ̑jče, -eta, n. abgezogenes Rind, M.
kojəc, -jca, m. prazen koruzni klas, vzhŠt., ogr.- C.
koji, pron. = kateri, Jan. (Slovn.), nk.; — hs.
kǫ́jica, f. majhna lesena hišica na dveh stebrih, kakor jih imajo pastirji po hribih, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.- DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
1. kok, m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda- Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
2. kok, m. die Koppe, der Gupf, V.-Cig., Jan.; nam. kolk.
1. kǫ́ka, f. 1) = kvoka; — 2) dolgovezne koke, Hühnerstelzen (alectorides), Erj. (Ž.); — 3) koka, celo orehovo jedro, Hrušica (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. kloka.
2. kōka, f. der Kokastrauch (erythroxylon coca), Tuš. (B.).
kokalj, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (B.); pogl. kokolj.
kǫ̑kałnica, f. = kloka, kokla, die Gluckhenne, Dalm., Krelj.
kǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. = kvokati, glucken, Cig., C.; tudi jerebica koka, C.; — = stokati, C.
kokȃva, f. steinige, unfruchtbare, unebene Gegend, eine Schlucht, Cig., C., M., Z.; — das Gestrüppe, Cig.; — menda nam. kolkava?, prim. kolk 2).
kǫ́kəlj, -klja, m. neka riba (cyprinus natator), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
kokēta, f. die Kokette, nk.
kokētən, -tna, adj. gefallsüchtig, reizgierig, kokett, nk.
koketováti, -ȗjem, vb. impf. koketno se vesti, kokettieren, nk.
kǫ̑kica, f. dem. koka; das Felsenhuhn (rupicola), Erj. (Z.).
kǫ̑kla, f. 1) die Gluckhenne; — das Siebengestirn, Mur., Cig.; — 2) = kloka, die Brautmutter, Valv.
kǫ̑klica, f. dem. kokla; 1) kleine Gluckhenne; — 2) der in der Zelle eingeschlossen gehaltene Bienenweisel, Levst. (Beč.).
kokljáti, -ȃm, vb. impf. glucken: kokoš koklja, Z., Vrt.
kokodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Z.
kokodȃjc, m. der Gackerlaut der Henne, Jan.; velik kokodajc, pa malo jajc, viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.
kokodȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. = kodakati, Cig.
kokodȃjsati, -am, vb. impf. = kokodakati, Jan., M.
kokodȃjskati, -am, vb. impf. = kokodakati, Polj.
kokodȃk, m. das Gackern der Henne, Mur.
kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.- LjZv.
kokolíca, f. neko bajeslovno žensko bitje, Pjk. (Črt. 68.).
kǫ́kolj, m. der Kornraden (agrostemma gittago); — mišji k., der Taumellolch, der Tollhafer (lolium temulentum), C.
kǫ́koljast, adj. mit Raden vermischt, Jan. (H.).
kǫ́koljən, -ljna, adj. Raden-: kokoljni venčki, Vod. (Pes.).
kǫ́koljnat, adj. voll Raden.
kǫ́koljščica, f. eine Art Gartenblume, vzhŠt.- C.
kōkos, m. 1) die Cocosnuss, Cig.; — 2) eine Art Fisole, C.; (kokes, Gor., koks, LjZv.).
kōkosnik, m. der Cocosbaum, Jan.
kokosnják, m. = kokosnik, Cig.
kōkosov, adj. Cocosnuss-, Cig.; kokosova palma, die Cocosnusspalme (cocos nucifera), Tuš. (B.); kokosovo mleko, olje, LjZv.
kokọ̑š, f. die Henne; divja k., die Auerhenne; mala d. kokoš, die Birkhenne, Cig.; lesna k., das Buschhuhn (catheturus), Erj. (Ž.).
kokọ̑ščica, f. das Blässhuhn (fulica), ogr.- C.
kokọ̑ševəc, -vca, m. der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Vas Krn- Erj. (Torb.).
kokošína, f. das Hennenfleisch, ogr.- C.
kokošı̑njak, m. der Hühnerstall, C., Z.
kokošínji, adj. Hennen-, Mur., Raič ( Let.).
kokọ̑šjak, m. der Hühnermist, Vrtov.
kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).
kokọ̑ška, f. dem. kokoš; 1) das Hennchen; — 2) kokoške, Wasserhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); plava kokoška, das Sultanshuhn (porphyrio hyacinthus), Erj. (Ž.); — 3) die Hundsrose (rosa canina), C.
kokọ̑škovəc, -vca, m. der Hundsrosenstrauch, C.
kokọ̑škovica, f. = kokoška, die Hundsrose, C.
kokọ̑šnica, f. das Hungerblümchen (draba verna), Ben.- Erj. (Torb.).
kokošnják, m. 1) = kurnjak, Cig.; — 2) kokọ̑šnjak = kokošjak, Štrek.
kokọ̑t, m. 1) der Hahn, Mur., Cig., Jan., Št.; — 2) der ganze Nusskern, C.

59.801 59.901 60.001 60.101 60.201 60.301 60.401 60.501 60.601 60.701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA