Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (60.101-60.200)

  1. kmę́tovščina, ** f. = kmetstvo, Cig.
  2. kmę̑tstvọ, n. 1) die Bauernschaft, Cig., Jan.; — der Bauernstand, C., Npes.-K.; — 2) = kmetijstvo, Meg., Mur., C.
  3. kmetúlja, f. die Bäuerin ( zaničlj.), Jan. (H.).
  4. kmica, f., ogr., pogl. tmica.
  5. kmı̑n, m. der Kümmel, Cig.; — prim. kumin.
  6. kmisati se, -am se, vb. impf. = kisati se, kujati se, jokaje stokati, Tolm.- Štrek. (Let.).
  7. kmȗkač, m. der Laubfrosch, kajk.- Valj. (Rad).
  8. knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Soška dol.- Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
  9. knalọ, n., Mur., C., BlKr., pogl. tnalo.
  10. knàp, knápa, m. der Bergknappe; — iz nem.
  11. knápača, f. = bergla, BlKr.- DSv.
  12. knegínja, f. 1) die Gräfin, Alas.; — 2) die Fürstin, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj- M., nk.; velika k., die Großfürstin, Cig., Jan., nk.; — 3) die Kornblume (centaurea cyanus), Vrsno- Erj. (Torb.).
  13. knę̑ški, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Cig., Jan., M.
  14. knę̑štvọ, n. der Fürstenstand, die Fürstenwürde, das Fürstenthum, Mur., Cig., Jan., C., Cv.; veliko k., das Großfürstenthum, Vrt.
  15. knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
  16. knezoškòf, -škǫ́fa, m. der Fürstbischof, Cig., Jan., nk.
  17. knezoškofı̑ja, f. das gefürstete Bisthum, nk.
  18. knezoškofı̑jski, adj. fürstbischöflich, nk.
  19. knezoškofı̑jstvọ, n. das fürstbischöfliche Amt, nk.
  20. knezoškofǫ́vski, adj. fürstbischöflich, nk.
  21. knę̑zov, adj. des Fürsten, Cig.
  22. knezovȃnje, n. das Fürstsein, Mur.
  23. knezováti, -ȗjem, vb. impf. Fürst sein, als Fürst regieren, Mur., Cig.
  24. knę̑zovič, m. der Fürstensohn, Cig., Jan.
  25. knezovína, f. das Land eines Fürsten, das Fürstenthum, Jan.
  26. knezovladíka, m. = knezoškof, nk.; — prim. hs. knez vladika.
  27. knezovladı̑štvọ, n. das gefürstete Bisthum, nk.
  28. knę̑zovna, f. = knežna, die Fürstentochter, Jan. (H.).
  29. knę̑zovski, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Mur., Jan., nk.
  30. knę́ža, f. eine Art Stiefel, Guts., Fr.- C., Poh.; — iz nem. Knieschuh (?), C.
  31. knę̑žən, -žna, m. die Stiefelröhre, Št.- C.; nav. pl. knežni, Celjska ok.; — prim. kneža.
  32. knę̑žev, adj., Cig.
  33. kneževáti, -ȗjem, vb. impf. = knezovati, Cig., Jan., C., nk.
  34. knę̑ževič, m. = knezovič, Cig., Jan., nk.
  35. kneževína, f. = knezovína, Cig., Jan., nk.
  36. knę̑ževski, adj. = knezovski, Cig., Jan., nk.
  37. knę̑ževstvọ, n. = kneštvo, das Fürstenthum, Jan. (H.), Vest.
  38. knę̑žič, m. = knezovič, Jan.
  39. knę̑žičək, -čka, m. dem. knežič; kleiner Fürst: gredo k svojemu malemu knežičku, Glas.
  40. knežı̑ja, f. 1) die Grafschaft, Meg.; — 2) = knezovina, Mur., Cig., Jan., Ravn., Vrtov. (Sh. g.).
  41. knežína, f. = knezovína, Mur., Cig.
  42. knežı̑nka, f. neka goba, der Kaiserling, BlKr.
  43. knę́žiti, -im, vb. impf. = knezovati, Vrt., SlN.
  44. knę̑žji, adj. fürstlich, Fürsten-, Mur., Cig., Jan., nk.
  45. knę̑žna, f. die fürstliche Prinzessin ( nap. -žinja, Jan.; prim. stsl. knęžьna, rus. knjažna).
  46. knežníca, f. die Fürstenbirne, die Bergamotte, Cig.
  47. knę̑žnja, f. = kneginja, Mur.
  48. knjȃčək, -čka, m. ein knorriger Klotz, Št., Valj. (Rad).
  49. knjȃkast, adj. mit nur einer Hand oder an den Händen krüppelhaft, Dol.- Cig.; — knjakasta beseda, ein verstümmeltes Wort, Levst. (Zb. sp.).
  50. knjȃkəc, -kca, m. ein an den Händen verkrüppelter Mensch oder der Einhand, Cig., Z.
  51. knjápav, adj. knjapav je človek, kateremu manka prsta na roki, BlKr.; — prim. knjakast.
  52. knjàst, -ásta, adj. verstümmelt, verkrüppelt, C., Z.
  53. knjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. raunzen, C.; — prim. nem. knauzen.
  54. knjíga, f. 1) das Buch, Mur., Cig., Jan., nk.; zemljiška k., das Grundbuch, DZ., Levst. (Nauk); deželna k., die Landtafel, Cig., Jan., Nov., DZ.; fevdna k., das Lehenbuch, DZ.; rudarska k., das Bergbuch, DZ.; knjiga matica, die Matrik, Levst. (Nauk); glavna k., das Hauptbuch, Cig., Jan.; priročna k., das Handbuch, Cig., Jan., nk.; založna k., das Verlagsbuch, Cig.; k. dolgovnica, das Passivbuch, DZ.; k. vpisnica (zapisnica), das Vormerkbuch, DZ.; — pl. knjige, das Buch, kajk.- Mik.; — 2) die Literatur, nk. ( hs.); — 3) der Blättermagen, C.
  55. knjigoljùb, -ljúba, m. der Bücherliebhaber, Cig.
  56. knjigopìs, -písa, m. die Bibliographie, Cig. (T.).
  57. knjigopı̑səc, -sca, m. 1) der Bibliograph, Cig., Jan.; — 2) = pisatelj, Cig. (T.).
  58. knjigopı̑sje, n. die Bibliographie, Cig., Jan.
  59. knjigotìsk, -tíska, m. der Bücherdruck, nk.
  60. knjigovę̑ški, adj. Buchbinder-, Jan., nk.
  61. knjigovę̑štvọ, n. das Buchbindergewerbe, die Buchbinderei, Jan. (H.), nk.
  62. knjigovèz, -vę́za, m. der Buchbinder, Cig., Jan., nk.
  63. knjigovezȃłnica, f. = knjigoveznica, Cig.
  64. knjigovę̑zəc, -zca, m. = knjigovez, Cig., Jan., nk.
  65. knjigovę̑zje, n. die Buchbinderarbeit, Levst. (Močv.).
  66. knjigovę̑zka, f. die Buchbinderin, Cig.
  67. knjigovę̑znica, f. die Buchbinderwerkstätte, die Buchbinderei, nk.
  68. knjigovę̑žnja, f. die Buchbinderei, Cig.
  69. knjigovǫ́dja, m. der Buchhalter, der Buchführer, Jan., C., nk.
  70. knjigovǫ̑dnik, m. = knjigovodja, Cig. (T.).
  71. knjigovǫ̑dstvọ, n. die Buchhaltung, Jan., nk.
  72. knjigoznȃnəc, -nca, m. der Bücherkenner, Cig.
  73. knjigoznȃnstvọ, n. die Bücherkenntnis, Cig.
  74. knjı̑štvọ, n. das Bücherwesen, Cig., Jan.; — die Literatur, nk.
  75. knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
  76. knjižę́vən, -vna, adj. literarisch, Cig., Jan., nk.; književni posel, literarische Beschäftigung, C.; — hs.
  77. knjižę̑vnik, m. der Literat, Cig. (T.); — hs.
  78. knjižę́vnost, f. = knjištvo, literatura, Jan., nk.; — hs.
  79. knjížica, f. dem. knjiga, das Büchlein, Mur., Cig., Jan., nk.; pisna k., die Theke, Cig., Jan.
  80. knjižíšče, n. = knjižnica, C.
  81. knjı̑žnica, f. die Bibliothek, Cig., Jan., nk.; priročna k., die Handbibliothek, Cig.; posojałna k., die Leihbibliothek, Cig.
  82. knjı̑žničən, -čna, adj. Bibliotheks-, Cig., nk.
  83. knjı̑žnik, m. 1) der Literat, Mur., C., Cig. (T.), Levst. ( LjZv.); — 2) = knjižnjak, Kres.
  84. knjižnják, m. der Bücherschrank, Cig., Jan.
  85. knòf, knófa, m. = gumb, der Knopf; — iz nem.
  86. knǫ̑fla, f. die Stecknadel, die "Knopfnadel"; — iz nem.
  87. knǫ̑flica, f. dem. knofla.
  88. knupa, f. der Knauf, der Knoten, C.; — (= zaponka [?], Pohl., Mur.); — prim. nem. Knauf, C.
  89. knūt, m. die Knute, Cig.; — rus.
  90. 1. kọ̀, I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.- BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
  91. 2. kò, adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.- C.; ko teci, Rez.- C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.
  92. kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.
  93. kobácəlj, -clja, m. auf allen vieren kriechendes Kind, C.
  94. kobáciti se, -ȃcim se, vb. impf. Burzelbäume schlagen, Dol.- Mik. (Et.).
  95. kobacljáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren krabbeln, Z.
  96. kobáča, f. 1) der Hühnerkäfig, Mur., C., vzhŠt.; — das Vogelhaus: V kobačah ptiče 'mam, Danj. (Posv. p.); — 2) das Lichtgestell auf drei Füßen, Št.- Valj. (Rad); — prim. it. gabbia, Mik. (Et.).
  97. kobȃčnik, m. ein auf allen vieren krabbelndes Kind, C.
  98. kobalíca, f. die Jochwiede, Rib.- M.
  99. kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.
  100. kobȃlj, m. 1) die Ausspreizung der Füße: der Schritt, C.; za dober k. naprej se pomekniti, SlN.; — 2) = kobalja 2), Jan. (H.); — prim. okobalo.

   59.601 59.701 59.801 59.901 60.001 60.101 60.201 60.301 60.401 60.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA