r (59.997-60.096)

59997. klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
59998. klokotčína, f. der Pimpernussstrauch, Cig.
59999. klokótəc, -tca, m. = klokec, die Pimpernuss, Z.
60000. klokotíca, f. ein Trinkgefäß mit engem, langem Halse, das Gluckglas, C., kajk.- Valj. (Rad).
60001. klokotína, f. das Pimpernussholz, Cig.
60002. klokotúlja, f. eine Art Geschirr für Wein oder Wasser, Dict., C.; — prim. klokotica.
60003. klǫ̑mpati, -pam, -pljem, vb. impf. ein Geräusch von sich geben oder bewirken, wie z. B. wenn man ein nicht volles Fass bewegt ( Z.), oder wenn man Butter rührt ( C.), oder eine Flüssigkeit stark mischt, Cig.; plätschern, Jan.; — klappern: naj se potrese kokon, ako klomplje, je dobro, Nov.; — prim. klonkati.
60004. klǫ́mpniti, klǫ̑mpnem, vb. pf. platschen: v vodo k., SlN.
60005. klomuzávati, -am, vb. impf. = klampati: z enim konjem klomuzava naprej, Jurč.; — (menda nam. klam-; prim. klamati).
60006. klòn, klóna, m. die Neigung, Cig. (T.).
60007. klǫ́ncati, -am, vb. impf. wackeln, Guts., Jarn., Cig.; — hinken, Fr.- C.; — prim. klecati, C.
60008. klǫ́ncniti, klǫ̑ncnem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, stolpern, Fr.- C.
60009. klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
60010. klončáti, -ȃm, vb. impf. = vozlati, Notr.; — prim. klonč.
60011. klončič, m. dem. klonč; = klobčič, Guts.
60012. klončiti, -im, vb. impf. knarren (o vratih), C.
60013. klončkati, -am, vb. impf. klappern ( z. B. von einem Apfel mit losen Kernen), C.
60014. klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
60015. klǫ̑nək, -nka, m. neka naprava v ptičjo lov, Idrija- Erj. (Torb.); — prim. klonja.
60016. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
60017. klonílọ, n. das Inclinatorium ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
60018. klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
60019. kloniti, -nem, vb. pf. sich neigen, sinken, C., SlN.; k tlom mi je vela glavica klonila (o cvetlici), Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. klonuti, sinken.
60020. klǫ̑nja, f. die Vogelfalle, ogr.- C.; der Vogelkäfig, der Hühnerkäfig, ogr.- C.; der Taubenschlag, ogr.- Valj. (Rad).
60021. klǫ̑nkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern, BlKr.- M.; vino v (ne polnem) sodu klonka, BlKr.; — prim. klompati.
60022. klǫ́nkniti, klǫ̑nknem, vb. pf. platschen, BlKr.- M.
60023. klonokàz, -káza, m. das magnetische Declinatorium, Cig. (T.).
60024. klòp, klópa, m. 1) die Zecke, Mur., Cig., Jan., Ravn., Štrek., Gor.; navadni k., die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Erj. (Ž.); prijeti se koga kot klop, sich an jemanden ankletten, Cig.; drži se ga, kakor klop kože, Str.; — 2) der Zwerg, Meg., Guts.
60025. klǫ̑p, -ı̑, f. 1) die Bank; vreči kaj pod k., etwas beiseite thun, aufgeben; s klopi pod klop, vom Regen in die Traufe, Cig.; — 2) beim Wagen der Querbalken über dem Achsenstock unter dem Rungstuhl, C.
60026. klópati, klǫ́pljem, ( klopáti, -ȃm), vb. impf. Klapplaute bewirken: ohrfeigen, C.; schlagen, C.; — stark auftretend gehen, C.
60027. klǫ̑pca, f. dem. klop; 1) das Bänkchen, ogr.- Valj. (Rad); — 2) kleine Terrasse, Bolc.
60028. klopčȃnka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
60029. klopčíca, f. dem. klopca; 1) das Bänkchen: tožnja klopčica, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unterlage, worauf der Mühlgründel läuft, C.
60030. klópčič, m., Cig., Jan., pogl. klobčič.
60031. klópəc, -pca, m. 1) die Fallklappe, Cig.; — 2) der Kopfhänger, Cig.
60032. klǫ̑pək, -pka, m., Danj. (Posv. p.), pogl. klopko, klopčič.
60033. klopíca, f. kleine Bank, Cig., Jan., C.
60034. klǫ̑pkọ, n., Cig., Prip.- Mik., pogl. klobko.
60035. klopníca, f. das Bankbrett, C.; das Bankladenbrett, DZ.
60036. klopník, m. ein Arbeiter, der seine Arbeit leicht sitzend verrichtet, der Bankarbeiter, Cig.
60037. klópniti, klǫ̑pnem, vb. pf. einschnappen, zuklappen, Cig., Jan.
60038. klopòt, -óta, m. das Geklapper.
60039. klopotáč, m. = capovoznik, die Klapperralle, Cig.
60040. klopotáča, f. die Klapperschlange, Jan.; severnoamerikanska k., die nordamerikanische Klapperschlange (crotalus durissus), Erj. (Ž.).
60041. klopotálọ, n. das Klapperwerk, Jan.
60042. klopotȃnje, n. das Klappern, das Poltern.
60043. klopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern, poltern; mlin klopoče; — plappern; — prim. klepetati.
60044. klopotàv, -áva, adj. schlotterig, Jan.; — plapperhaft, Jan.
60045. klopotȃvka, f. der Klapperapfel, Cig.
60046. klopótəc, -tca, m. 1) die Klapper, die Rassel; die Klappermühle (als Vogelscheuche) = klepetec, Cig.; — die Windmühle zum Säubern des Getreides, Cig.; — 2) ein klapperndes Ei, das Windei; — der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., Jan., C., Z.; — die Polternuss, Cig., Jan.; — der Klapperstein, Cig., Erj. (Min.); — 3) der Plapperer, Cig.
60047. klopotúlja, f. 1) das Klapperzeug, Cig., Jan.; — 2) das Plappermaul, Cig.
60048. klopotúša, f. (kača) k. = klopotača, Cig.
60049. klopúša, f. = kopuča, več lešnikov ali orehov vkupe, Tolm.- Štrek. (Let.).
60050. klòšč, klóšča, m. = klop, klešč, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.
60051. klóščəc, -ščəca, m. dem. klošč, Valj. (Rad).
60052. klóščək, -čka, m. dem. klošč, Glas.
60053. klóščevəc, -vca, m. der Wunderbaum (ricinus), Tuš. (B.).
60054. klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
60055. klǫ̑žje, n. Möbel, vzhŠt.- C.
60056. klǫ̑žnja, f. das Trödlerwerk, der Plunder, das Gerümpel, Cig., Jan., C., Št.; geringeres Hausgeräth, Volk.- M.; — prim. klojžen, C. (?)
60057. kložnjáč, m. der Rumpeler, Guts., Cig.
60058. kložnjáti, -ȃm, vb. impf. rumpeln, mit Geräth oder Werkzeugen ein Geräusch machen, Guts., Cig., Fr.- C.
60059. klȗdba, f. slabo vino ( zaničlj.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
60060. klúmati, -am, vb. impf. = kimati, ogr.- C.
60061. klȗmfati, -am, vb. impf. = klumpati, C.
60062. klúmniti, klȗmnem, vb. pf. = pokimati, ogr.- C.
60063. klȗmpati, -am, vb. impf. = kvokati, C.
60064. klup, m. das Augenlid, Pohl., Cig.; (dvomna beseda).
60065. klúpa, f. 1) ein Klemmwerkzeug, die Klemme, Cig., Jan.; die Fussklemme ( f. unbändiges Rindvieh), Mur.; die Bremse (zum Bändigen der Pferde), Cig., M., C.; v klupo dejati konja, bremsen, Cig., Jan.; pl. klupe, das Zwangholz; — 2) die Hakenspange (Agraffe), Cig.; die Schließe, DZ.; — 3) die Thürschnalle, der Drucker am Schlosse, Mur., Št.- M.; — 4) = kljuka, hölzerner, stumpfer Haken (um darauf etwas aufzuhängen), Fr.- C.; klupa se klupe drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — prim. nem. Kluppe = Klemme.
60066. klúpast, adj. = kljukast, C.; — prim. klupa 4).
60067. klúpica, f. dem. klupa, Cig.
60068. kmali, adv., Cig., Jan., pogl. kmalu.
60069. kmȃlu, adv. 1) bald, in kurzer Zeit; kmalu potem, bald darauf; — 2) auf einmal, Dict., Dalm.; dvema gospodoma kmalu služiti, Krelj; vsi kmalu so pogrešili, sie sind "allzumal" Sünder, Krelj; žena je štiri hčerke kmalu imela, Vod. (Nov.); vrgel je Kričaja in stol, oboje kmalu skozi okno, Levst. (Zb. sp.); vse kmalu, alles auf einmal, Cig.; O kaj žalost ne stori! Kmalu dve gospe vmori, Npes.-K.; — prim. stvn. mal, der Zeitpunkt, ze einemo māle, Mik. (Et.).
60070. kmę̑čki, adj., nam. kmetiški, = kmetski; prim. Cv. (VII. 3.).
60071. kmēnt, m. feines Leinen, feine Leinwand, ogr.- M., C.; — morda iz srvn. gewant, Mik. (Et.).
60072. kmẹ́stu, adv. = k mestu: sogleich, ogr.- C.
60073. kmę̑stvọ, n., Jan., pogl. kmetstvo.
60074. kmę̑ški, adj., Mur., pogl. kmetski.
60075. kmèt, -ę́ta, m. der Bauer, der Landmann; der Ganzhübler, Gor.- Mik.; = celi kmet, Cig.; na kmetih, auf dem Lande; na kmete iti, aufs Land gehen; s kmetov priti, vom Lande kommen; po kmetih hoditi, auf dem Lande herum gehen; po kmetih imajo take navade; v kmetih, unter dem Bauernvolke: v kmetih najmanj čislano rokodelstvo, Zv.
60076. kmetáč, m. der Bauer ( zaničlj.), Cig., SlN.
60077. kmę́tati, kmę̑tam, vb. impf. k. koga, jemanden einen Bauer schelten, Cig.
60078. kmetȃvs, m. der Bauer ( zaničlj.), der Bauernkerl; Mnoga po hlevu diši tvoja beseda, kmetavs, Preš.
60079. kmetȃvslja, f. das Bauernweib ( zaničlj.), Mur., Cig., Met.
60080. kmę̑tče, -eta, n. das Bäuerlein: ubogo kmetče, SlN.
60081. kmetíca, f. die Bauersfrau, die Bäuerin.
60082. kmę̑tič, m. dem. kmet; nav. = kmet, der Bauer; — der Taglöhner, ogr.- C.; (kmetìč, -íča, das Bäuerlein, Valj. [Rad]).
60083. kmę̑tički, adj. = kmetiški, Meg., Dict., Danj., Volk.- M.
60084. kmetı̑ja, f. das Bauerngut, die Bauernwirtschaft; kmetijo prodati, kupiti; cela kmetija, die Hube, Cig.
60085. kmetı̑jica, f. dem. kmetija; eine kleine Bauernwirtschaft; male kmetije in kmetijice, Slovan.
60086. kmetı̑jski, adj. landwirtschaftlich, Mur., Cig., Jan.; kmetijska kemija, die Agriculturchemie, Cig., Vrtov. (Km. k.); kmetijska družba, die Landwirtschaftsgesellschaft, Cig., Nov., nk.
60087. kmetı̑jstvọ, n. die Bauernwirtschaft, der Landbau, die Landwirtschaft, Cig., Jan., Nov., nk.
60088. kmę́tinja, f. = kmetica, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; Stoji mi stoji nova vas, V novi vasi kmetinja, Npes.-Vraz.
60089. kmetíšče, n. = kmetija, Dol.
60090. kmę̑tiški, adj. = kmetski, Bauern-, bäuerlich; k. stan, der Bauernstand, Mur.; kmetiško delo, Dict.; kmetiški ljudje, Slom., Levst. (Zb. sp.); kmetiški gospodarji, Pirc.
60091. kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
60092. kmę́tovanje, n. der Betrieb des Landbaues; das Landbauersein; das Wirtschaften.
60093. kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
60094. kmetovȃvəc, -vca, m. der Landbauer, der Landwirt.
60095. kmetovȃvka, f. die Landwirtin.
60096. kmetovȃvski, adj. die Landwirte betreffend, landwirtschaftlich.

   59.497 59.597 59.697 59.797 59.897 59.997 60.097 60.197 60.297 60.397  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani